Duhovnik, redovnik

Zavetnik: za srečo pri izpitih, čevljarjev, za spreobrnitev grešnikov, astronavtov, ameriških pilotov v drugi svetovni vojni

Tako kot se je večkrat rado dogajalo raznim mistikom in svetnikom, ki so bili še posebej izpostavljeni globokim notranjim doživetjem in zamaknjenjem, je tudi sveti Jožef Kupertinski vse življenje v svoji okolici doživljal nerazumevanje, sumničenje in celo razne obtožbe; nekajkrat ga je zasliševala celo sveta inkvizicija. Bil je v vseh pogledih nenavaden človek: rojen v veliki revščini, kot otrok je bil večkrat bolan kot zdrav, poln gnojnih ran, »trde glave«, saj se je komajda naučil branja in pisanja; po drugi strani pa navdušen za cerkev in bogoslužje, božji ljubljenec, ki je že pri osmih letih zapadel v zamaknjenje, čim je slišal organista igrati na orgle. Takrat je postal neobčutljiv na vse, kar se je dogajalo okoli njega, tako, da so mu vrstniki kmalu dali vzdevek »La bocca aperta«, odprta usta. Nekaj časa je bil čevljarski pomočnik, pa mu stvari niso šle najbolje od rok. Bil je skrajno nepraktičen človek in neroden človek, tako, da mu tudi v samostanu niso mogli zaupati kakšnega posebnega dela. Z velikimi težavami se je toliko naučil, da je bil posvečen v mašnika in odtlej doživljal eno zamaknjenje za drugim, razne čudežne ozdravitve in nadnaravne dogodke. Znan je bil zlasti po svoji sposobnosti »letenja« in zamaknjenih med mašo, ki so lahko trajala tudi po več ur. Izžareval je neverjetno moč, znal je presojati dogodke, ki jih je tudi vnaprej napovedal, imel je velik posluh za grešnike, znal je potolažiti trpeče in potrte. Ko so zvedeli za njegovo smrt, so ljudje govorili: »Sveti oče je umrl.«

Ime: Jožef je svetopisemsko ime, izhaja pa iz hebrejskega imena s pomenom »naj (Bog) doda (potomstvo)«

Rodil se je 17. junija 1603 v Copertinu v Italiji, umrl pa 18. septembra 1663 v Osimu, prav tako v Italiji. 

Družina: Izhaja iz siromašne družine, bil je zadnji izmed šestih otrok. Njegov oče Srečko Desa je bil tesar, sicer dober človek, ki pa ni znal gospodariti z denarjem in posestvom ter je umrl že pred otrokovim rojstvom. Ker so jim rubežniki zaradi dolgov zasegli hišo, je Mati Frančiška Panara Jožefa rodila v hlevu.

Zavetnik: Študentov in kandidatov za diplomo, zavetnik za srečo pri izpitih; zavetnik letenja, letalstva in vesoljcev; čevljarjev, za spreobrnitev grešnikov; zavetnik abstinentov

Upodobitve: Upodabljajo ga v frančiškanski kuti, največkrat je naslikan, kako lebdi v zraku ali celo pri letu, kako leti. Ponekod ima upodobljene celo peruti.

Čudež: V Grottelli so bratje gradili Kalvarijo. Srednji izmed križev je bil dvanajst metrov visok in težak, da ga tudi deset mož ni moglo vzdigniti. Takrat je Jožef »preletel« razdaljo dobrih šestdeset metrov od samostanskih vrat do križa, ga »kakor slamico« pobral in ga postavil na svoje mesto.

Misel: »Duša je kakor kraljica, telesni čuti pa njene služabnice. Ko vstopi duša v kraljevo sobo, ostanejo čuti zunaj, noben gib jih ne premakne. Duša sama pa popolnoma počiva v posesti svojega Stvarnika.« (Jožef o svojih občutjih pri zamaknjenjih)

Goduje: 18. septembra.