Znanstveni posvet so pripravili v sodelovanju z Inštitutom za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V sklopu posveta je svoje ugotovitve predstavilo kar 16 predavateljev. Ti so osvetlili številna nova odkritja o življenju in poslanstvu Jožefa Klekla st., pri čemer so poudarili njegov vpliv na prekmursko in širšo slovensko družbo.

FOTO: Foto Gyurica 

Program znanstvenega posveta je bil razdeljen na dva dela – dopoldanski, ki je potekal od 9. ure do 12.30, in popoldanski, ki se je nadaljeval od 14. do 17. ure Dogodek so na začetku s pozdravnimi nagovori odprli dr. Bogdan Kolar, škof dr. Peter Štumpf, podžupan Občine Črenšovci Primož Gjerkiš in dr. Andrej Hozjan.

Tone Ciglar: Klekl je bil velik, goreč in svet oznanjevalec evangelija

Duhovnik Tone Ciglar je v svojem govoru poudaril izjemno vlogo Jožefa Klekla st. kot duhovnika z misijonskim srcem. Osvetlil je, kako je Klekl Prekmurje uvrstil na misijonski zemljevid in ustvaril ozračje, v katerem so misijonski poklici postali nekaj običajnega. Prekmurski kristjani so bili dobro seznanjeni z misijonsko dejavnostjo, kar je privedlo do velikega števila misijonarjev iz te regije. Kot je poudaril Ciglar: »Bil je velik, goreč in svet oznanjevalec evangelija, prerok za čas, v katerem živimo danes.«

Tone Ciglar. FOTO: Foto Gyurica

Škof Štumpf: Vedel je, da mora biti z Bogom

Znanstvenega posveta se je udeležil tudi murskosoboški škof Peter Štumpf, ki je ob srečanju dejal: »Klekl je bil duhovnik dveh stoletij. Devetnajsto pomeni začetno dobo njegovega življenja in delovanja, dvajseto pa velike ustvarjalnosti in potem tudi zamolčanosti in pozabe.« Povedal je, da ga je njegova duhovna formacija oblikovala v prepoznavno osebnost, ki se je zavedala nevarnosti modernizma za katoliško vero. Klekl je bil neomajen borec proti liberalizmu, boljševizmu in nacionalsocializmu, za katere je menil, da ogrožajo človeške duše. Kot je dejal Štumpf: »Klekl je vedel, da mora biti z Bogom in ljudi pripeljati do njega.«

Škof Štumpf. FOTO: Foto Gyurica 

Lojze Kozar ml.: Klekl je odločilno pripomogel k zorenju kristjanov v Prekmurju

Odranski župnik Lojze Kozar ml. je v svojem govoru poudaril, kako je Jožef Klekl st. s svojimi tiskovinami, kot so Marijin list, Kalendar in Novine, pogosto predstavljal svetnike in svetle like iz domačega okolja. Poudaril je, da je Klekl želel, da bi se ljudje ob domačih vzornikih lažje navdušili za sveto življenje. Predstavil je okoli sto oseb, med njimi duhovnike, redovnice in laike, ki so dosegli visoko stopnjo krščanskega življenja. Kozar je povzel: »Klekl je s svojim delom in tiskanimi mediji odločilno pripomogel k rasti in zorenju kristjanov v Prekmurju.«

Lojze Kozar ml. FOTO: Foto Gyurica 

Stanislav Zver: Bil je pomembna figura slovenske cerkvene zgodovine 

Duhovnik Stanislav Zver iz Bogojine je v svojem nagovoru osvetlil življenjsko pot Jožefa Klekla st., duhovnika, ki je kljub poskusom njegovih idejnih nasprotnikov, da bi ga potisnili v ozadje, ostal pomembna figura slovenske cerkvene, verske in kulturne zgodovine.

Stanislav Zver. FOTO: Foto Gyurica 

Hotimir Tivadar o Kleklovem prizadevanju za slovenski jezik in kulturo 

Prispevek je pripravil tudi Hotimir Tivadar, slovenist in redni profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar se srečanja ni mogel udeležiti. V svojem prispevku je izpostavil ključno vlogo Jožefa Klekla st. pri razvoju prekmurske slovenske nacionalne zavesti in ohranitvi slovenskega jezika. Ob tem je zapisal, da je Klekl »odločno prispeval k združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom leta 1919«. Njegovo delovanje je bilo izjemno pomembno, saj je bil aktiven ne le kot duhovnik, temveč tudi kot publicist in kulturni voditelj, »kljub podrejenosti madžarski cerkveni in državni oblasti«.

FOTO: Foto Gyurica 

Tivadar je podrobno analiziral Kleklove pomembne pesmi, kot sta Nas materni jezik in Kaj je Müra šepetala, in opozoril na njihovo kulturnozgodovinsko vrednost ter na to, kako so odražale boj prekmurskih Slovencev za ohranitev svojega jezika in identitete.

Kleklovo leto bodo sklenili z dvema prireditvama v decembru, še pred tem pa boste lahko obiskali koncert Slovenskega okteta, ki bo 27. oktobra v črenšovski cerkvi.