Maribor med prevratom in senžermensko pogodbo leta 1919

Darko Friš, Gregor Jenuš in Ana Šela so prikazali Maribor med prevratom in senžermensko pogodbo (»Zasijalo nam je sonce svobode: Maribor je jugoslovanski!«).

Avtorji so na podlagi ohranjenega arhivskega in časniškega gradiva ter na že obstoječi znanstveni literaturi predstavili ključne dogodke v mestu Maribor, središčnem delu slovenske Štajerske, v prevratni dobi in prelomnem letu 1919.

To je bilo že od začetka burno, saj so se v zgodovino kot prelomni zapisali že januarski dogodki, ki so prinesli zamenjavo zadnjega mariborskega župana avstrijske dobe Johanna Schmidererja z vladnim komisarjem Vilkom Pfeiferjem in množične demonstracije 27. januarja, ki so se v ljudskem spominu tudi po stoletju ohranile kot »krvava nedelja«, čeprav so se zgodile na ponedeljek, in so pomenile vrhunec naraščajočega nacionalnega trenja med slovenskim in nemškim prebivalstvom.

Obravnavano leto je Maribor zaznamovalo z uradniškimi, ekonomskimi in političnimi spremembami, narodnostnimi trenji, boji za severno mejo, februarsko »mariborsko pogodbo« in predvsem dolgo pričakovanim okrevanjem po koncu velike vojne.


Dečkov nagrobnik na Golovcu v Celju. Foto: Ivo Žajdela


Prispevek Jožefa Godine dogajanju v Prekmurju leta 1919

Andrej Hozjan z mariborske univerze je osvetlil burno leto Prekmurca Jožefa (Bonaventure) Godine od decembra 1918 do septembra 1919.

Prikazal je pomembno vlogo, ki jo je odigral kasnejši duhovnik Jožef Godina pri naporih za priključitev Prekmurja Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Godina, ki se je rodil 12. marca 1898 v Dolnji Bistrici pri Črenšovcih, umrl pa je 16. januarja 1986 v Gradcu, je bil brat pisatelja Ferda Godine. Bil je vojak, nato je stopil v semenišče lazaristov in bil leta 1925 posvečen v duhovnika. Leta 1938 je prestopil med ljubljanske škofijske duhovnike.

Med drugo svetovno vojno je bil politično aktiven na protikomunistični strani. Leta 1943 je odšel v Rim in tesno sodeloval z bivšim ministrom Krekom.

Leta 1948 se je izselil v Cleveland, po upokojitvi nekaj časa delal za Baragovo beatifikacijo v Marquettu, nakar se je leta 1968 preselil na Koroško in bil hišni duhovnik pri šolskih sestrah v Pliberku.

Leta 2011 so njegove posmrtne ostanke

iz Pliberka prepeljali v domači kraj, kjer so leta 2013 odprli spominsko sobo v njegovi rojstni hiši in mu odkrili spominsko ploščo.


Godina spada med najzaslužnejše Prekmurce

Hozjanov prispevek je celovita razdelava enega leta življenja in delovanja Jožefa Godine (1898–1986), udeleženca prve svetovne vojne, domoljuba, Maistrovega borca, narodnozavednega aktivista, redovnika, duhovnika ter urednika in publicista.

V njem je avtor v dveh krajših poglavjih najprej predstavil Godinov rod in neposredne prednike ter obdobje od njegovega rojstva vse do dneva pred božičem 1918. Sledita poudarjeno obsežen prikaz njegovih dni med 24. decembrom 1918 in rešitvijo iz ujetništva v zgodnjem februarju 1919 ter obdobje od marca do septembra 1919.

Godina nedvomno spada med najzaslužnejše Prekmurce, ki so aktivno in vsestransko, tvegajoč tudi lastno življenje, delovali za priključitev pokrajine h Kraljestvu SHS.


Duhovnik in Maistrov borec Jožef Godina (1898–1986).


Nacistična rekrutacija in urjenje sovjetskih vojnih ujetnikov (1942–1943)

Denis Cerkvenik je raziskal nacistično rekrutacijo in urjenje sovjetskih vojnih ujetnikov na primeru 162. turkestanske divizije (1942–1943).

Avtor je na primeru pripadnikov 162. turkestanske divizije prikazal, kako so nacisti rekrutirati prostovoljce med sovjetskimi vojnim ujetniki ter jih poskušali ideološko indoktrinirati in disciplinsko izuriti, da bi se čim uspešneje integrirali v Wehrmacht.

Kljub nacističnemu trudu, da bi se turkestanski prostovoljci kar se da dobro vključili v nemško vojsko, pa so med turkestanskim in nemškim moštvom vedno obstajala trenja, katera so se pokazala tudi ob prihodu divizije na območje Operacijske cone Jadransko Primorje.


Zmogljivosti jugoslovanske vojske po sporu z Informbirojem

Blaž Torkar je raziskal britanske ocene obrambnih zmogljivosti jugoslovanske vojske po sporu z Informbirojem med letoma 1948 in 1951.

Avtor obravnava obdobje med letoma 1948 in 1951, ki je veljalo za eno najtežjih v zgodovini povojne Jugoslavije. Leta 1948 je bila izdana resolucija Informbiroja, s katero je bila Komunistična partija Jugoslavije izključena iz Informbiroja.

Pričakovanje vojaške intervencije Sovjetske zveze in njenih satelitov je v Jugoslaviji sprožilo veliko upravno-organizacijskih in doktrinarnih sprememb, s katerimi se je Jugoslovanska armada odzivala na strateške premike v vojaškopolitičnem položaju države.

Ta kriza je ponovno pripeljala do proučevanja izkušenj iz narodnoosvobodilne vojne in prisilila Jugoslavijo, da je vzpostavila tesnejše stike z zahodnimi državami.

Vojaško in politično dogajanje v Jugoslaviji je natančno spremljala tudi britanska vlada, ki je od britanskega vojaškega atašeja prejemala poročila o stanju v jugoslovanskih oboroženih silah.

Posebej so zanimive britanske ocene sposobnosti obrambe Jugoslovanske armade v primeru sovjetske vojaške intervencije in tega, kako bi lahko Britanci v takih primerih vojaško oskrbovali jugoslovansko stran.


Spomenik Jožefu Godini v Črensovcih. Vir: pomurec.com


Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem

V zbirki Vpogledi je izšel zbornik z naslovom Narod – politika – država, s podnaslovom Idejnopolitični značaj strank na Slovenskem od konca 19. do začetka 21. stoletja.

Najprej je objavljen uvodnik, ki sta ga napisala Jurij Perovšek in Jure Gašparič.

Jurij Perovšek je predstavil idejnopolitične in socialnogospodarske poglede meščanskega tabora od devetdesetih let 19. stoletja do druge svetovne vojne na Slovenskem.

Vida Deželak Barič je prispevala oris idejnopolitičnih in socialnogospodarskih usmeritev marksističnega tabora v letih 1896–1941.

Filip Čuček piše o nemških političnih subjektih na Slovenskem v avstrijski ustavni dobi.

Bojan Godeša razmišlja o raznolikosti idejnopolitičnih in socialnogospodarskih pogledov v Osvobodilni fronti.

Naslov prispevka Aleša Gabriča je Od političnih strank do ene same stranke.

Zdenko Čepič, je predstavil politiko Zveze komunistov Slovenije v osemdesetih (izbrane teme).

Damijan Guštin je osvetlil organizacijo ZKJ v JLA o poglavitnih vprašanjih državnega in idejnopolitičnega sistema v času razpadanja Jugoslavije (1986–1990), stališča in opredelitve.

Marko Zajc je pod naslovom Pragmatični, skeptični, drobnjakarski prikazal ideološka in programska izhodišča ZSMS/ZSMS–LS v letih 1989–1990

Tjaša Konovšek piše o formiranju Liberalne demokracije Slovenije in njene politike (1992–1996).

Jurij Hadolin je pod naslovom Brez dlake na jeziku predstavil idejnopolitične in socialnogospodarske koncepte Slovenske nacionalne stranke v prvih 15 letih njenega delovanja.

Jure Gašparič in Simona Kustec pišeta o stabilni nestabilnost ali idejnopolitični (ne)značaju slovenskih strank v letih od 1992 do 2018.