Na prispevek o slovensko-ameriškem duhovniku na spletnem portalu CNA je na družbenih omrežjih opozoril nekdanji urednik tednika Družina in postulator beatifikacijskega postopka za Magdaleno Gornik, msgr. Franci Petrič, ki je zapisal, da je bil Jožef Buh doma iz Lučin v Poljanski dolini. Rojen je bil 17. marca 1833 v Zadobju, umrl pa je 2. februarja 1922 v Duluthu v Združenih državah Amerike (v slovenskih zapisih je ponekod sicer mogoče zaslediti podatek, da je umrl 3. februarja 1923, vendar zapis na njegovem nagrobniku in vpis v krstno knjigo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani potrjujeta datum, ki ga navajajo ameriški viri). 

Za škofijo Duluth smo v Sloveniji že slišali: tam namreč deluje priljubljeni ameriški duhovnik Mike Scmitz, ki ga poznamo predvsem po njegovih podkastih »Sveto pismo v letu dni« in »Katekizem v letu dni«.

Kot pišejo na ameriškem katoliškem portalu, je msgr. Jožef Buh umrl že več kot pred stotimi leti, leta 1922, toda spomin nanj med verniki v Severni Minnesoti še ni zbledel. Še danes so mnogi domačini prepričani, da je duhovnik slovenskih korenin svetnik, in po vsej zvezni državi ga poznajo kot »patriarha Dulutha«. 

Portret Jožefa Buha, preden je šel v Ameriko; 1863/64. Vir: NŠAL 107, fotografska zbirka/FOTO: Anej Fajdiga

Uradna Cerkev ga sicer še ni sprejela v občestvo svetnikov, toda to se utegne kmalu spremeniti: oktobra lani je namreč škof Dulutha Daniel Felton na srečanju z duhovniki svoje škofije razpravljal o možnosti, da bi za Jožefa Buha uradno začeli kanonizacijski postopek.

Med ameriškimi verniki je navdušenje nad kanonizacijo Josepha Buha neizmerno in zaenkrat obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo škofija nadaljevala ustrezen postopek.

Vodenje pobude je prevzel duhovnik Richard Kunst, ki vodi župnijo sv. Jakoba v Duluthu. Po njegovih besedah je navdušenje nad kanonizacijo Josepha Buha med tamkajšnjimi verniki neizmerno in zaenkrat obstaja visoka stopnja verjetnosti, da bo škofija nadaljevala ustrezen postopek. V škofiji preverjajo, v kolikšni meri se ljudje zatekajo k njegovi priprošnji: ta podatek je dober pokazatelj, ali naj se kanonizacijski postopek nadaljuje ali ne.

Jožef Buh je slovel po svoji ljubezni in skrbi za revne priseljence in indijanske staroselce v severni Minnesoti. FOTO: arhiv škofije Duluth

Kdo je bil Jožef Buh?

Kot je v prispevku za Bogoslovni vestnik (77-2017, 3/4) zapisal Matjaž Klemenčič, je Jožef Frančišek Buh osnovno šolo obiskoval na Poljanah in v Škofji Loki, kjer se je naučil tudi nemškega jezika. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, jeseni 1854 pa je začel študirati bogoslovje na ljubljanskem semenišču. Po uspešno zaključenem študiju ga je ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf julija 1858 posvetil v duhovnika. Istega leta, dodajajo Američani, je Minnesota postala zvezna država.

Jožef Buh je že v tretjem letniku študija pisal Frideriku Baragi, tedanjemu škofu v Sault Ste. Marie, z željo, da bi ga kot študenta sprejel v svojo škofijo.

Decembra 1858 je bil Buh imenovan za kaplana v Loškem Potoku. Jeseni 1861 je bil premeščen v Radeče, kjer je služboval do marca 1864, ko je odšel v ZDA. Buh se je za možnost misijonskega delovanja v tujini začel zanimati že med študijem. K temu so ga spodbujala pisma slovenskih misijonarjev v Ameriki, objavljena v časopisih, ki so izhajali na slovenskem etničnem ozemlju, predvsem pa vesti o pomanjkanju duhovnikov v misijonih.

Že v tretjem letniku študija je pisal Frideriku Baragi, tedanjemu škofu v Sault Ste. Marie, z željo, da bi ga kot študenta sprejel v svojo škofijo. Baraga mu je v pismu 4. aprila 1857 odgovoril, da ga je pripravljen sprejeti, če bo pridobil odpustne dokumente ljubljanskega škofa Wolfa in če bo rektor semenišča, ki je Buha poznal, ocenil njegovo odločitev kot pravilno. Škof Wolf Buhu ni izdal zaprošenih dokumentov, ker naj bi ga potreboval v domači škofiji. Kljub temu je Buh že konec januarja 1859, ko je še služboval v Loškem Potoku, pridobil potni list za Ameriko s triletno veljavnostjo.

Jožef Buh (skrajno desno) z drugim škofom Dulutha Timothyjem McNicholasom in krajevnim staroselskim starešino Gah-Be-Nah-Quor-Yarca. FOTO: arhiv škofije Duluth

Izpolnjena želja po misijonih

Želja po odhodu v Ameriko se mu je izpolnila leta 1864, ko je kot misijonar prišel v ameriško zvezno državo Minnesota. Kot pišejo na ameriškem spletnem portalu, je msgr. Buh pomembno prispeval k razvoju Cerkve na tem območju. Med služenjem revnim priseljencem in indijanskemu prebivalstvu je pomagal ustanoviti več kot 50 župnij v škofiji Duluth. Oskrboval je tudi močno slovensko kolonijo. Med slovenskimi izseljenci je pospeševal ustanavljanje podpornih društev. Ustanovil je prvo slovensko tiskarno na tistem območju in izdajal prvi slovenski časnik v ZDA z naslovom Amerikanski Slovenec.

Jožef Buh je bil med verniki zelo priljubljen zaradi svoje predanosti služenju Cerkvi ter duhovnim in materialnim potrebam vernikov.

Jožef Buh je bil med verniki zelo priljubljen zaradi svoje predanosti služenju Cerkvi ter duhovnim in materialnim potrebam vernikov. Še danes velja, da mu »celotna Cerkev v ZDA veliko dolguje«. Tedanji škof Dulutha Timothy McNicholas je med pogrebnim bogoslužjem za msgr. Buha dejal, kako je bila njegova »ljubezen do vseh duš tako velika, da je s človeškimi močmi ni mogoče izmeriti«:

»Njegova gorečnost za duše je bila vedno živa. Nobena pešpot, nobena razdalja na konjskem hrbtu ni bila predolga ali prenaporna, če je bilo treba na koncu poti pomagati duši. Na pot se je odpravljal z zaupanjem v Boga in se zavedal, da je Božja ljubezen do duš neskončna in da on le deli bogastvo Božjih zakramentalnih milosti. Pri opravljanju dolžnosti je bil vedno pripravljen na vse žrtve za odrešenje duš.«

Jožef Buh je bil rojen 17. marca 1833 v Zadobju, umrl pa je 2. februarja 1922 v Duluthu v Združenih državah Amerike. FOTO: arhiv škofije Duluth

Kaj se trenutno dogaja v ZDA?

25. julija letos so Buhove posmrtne ostanke izkopali s pokopališča v Duluthu, da bi jih pregledali in nato znova pokopali v tamkajšnji stolnici Rožnovenske Matere Božje. Po besedah postulatorja Kunsta se jim je zdelo primerno, da mu zadnje počivališče uredijo v domači stolnici. Svetišče bo tudi primernejši prostor za številne obiskovalce Buhovega groba, ki svetniškemu kandidatu prinašajo »neprekinjene zaloge svežega cvetja«.

Buhova misijonarska duhovnost je po mnenju njegovega postulatorja danes zelo pomembna za katoličane po vseh Združenih državah.

Kunst pričakuje, da se bo škofija oktobra dokončno odločila, ali naj uradno začne postopek za Buhovo kanonizacijo. Novega svetnika sicer na koncu razglasi papež, postopki pa se morajo običajno začeti na krajevni oz. škofijski ravni. Zato želijo v škofiji Duluth slišati predvsem mnenje tamkajšnjih vernikov, preden se odločijo, ali bodo nadaljevali dolgotrajen in zapleten kanonizacijski postopek. Postulator pričakuje, da bo škof »na podlagi navdušenja, ki ga je že opazil in o katerem je slišal od drugih duhovnikov«, postopek želel nadaljevati.

Richard Kunst, ki je prebral veliko Buhovih skrbno ohranjenih spisov, meni, da je bila značilnost življenja slovenskega duhovnika njegova misijonarska gorečnost pri širjenju Kristusovega evangelija. Buhova misijonarska duhovnost, tako Kunst, je danes zelo pomembna za katoličane po vseh Združenih državah.

Nagrobnik slovensko-ameriškega duhovnika in misijonarja na pokopališču Calvary v Duluthu. FOTO: findagrave.com

Molitev za beatifikacijo msgr. Jožefa Buha

Verniki v Minnesoti, pa tudi drugod po Ameriki, v molitvi prosijo Gospoda, da bi misijonarja slovenskih korenin nekoč sprejel v občestvo svetih:

Gospod Jezus,
ki si iz svojega služabnika Jožefa Buha
naredil zglednega misijonarja
za vse prebivalce Minnesote,
tako staroselce kot priseljence:
prosimo Te, poveličaj ga
za njegovo zvestobo in pogum,
da je prinašal evangelij in zakramente
vsem ljudem.
Molimo, da bi razodel svojo dobroto,
tako da po njegovi priprošnji
uslišiš naše prošnje. Amen.