Jože Uhan, knjiga Šentrupert
Jože Uhan, knjiga Šentrupert
Jože Uhan (1957) je otroštvo preživel v Šentrupertu na Dolenjskem. Je geolog, ki je svoje celovito naravoslovno raziskovanje zaokrožil z doktorskim delom s področja geokemije. Nazadnje je bil zaposlen na Agenciji RS za okolje, poleg poklicnega raziskovanja je poglobljeno negoval tudi domoznanstvo.
Knjiga je razkošno opremljena z več kot 200 fotografijami
Občina Šentrupert je izdala njegovo knjigo Zapisi iz Šentruperta. Sprehodi in pogovori 2002–2024, v njej je objavil nekoliko dopolnjene prispevke, ki jih je v rubriki Sprehodi in Pogovori v obdobju od 2002 do 2024 objavljal v občinskem glasilu Šentrupert. Knjiga z okoli sto zapisi je razkošno opremljena z več kot 200 fotografijami, skenogrami, grafi in zemljevidi.
Jože Uhan, domačin, prapranečak znamenitega Ivana Steklase, po katerem bi se moralo v Šentrupertu poimenovati kaj pomembnejšega (recimo šola), ne pa le pohodna pot, piše o domoznanstvu, geologiji, hidrologiji, etnologiji, zgodovini, arhitekturi in umetnosti. Nekatere teme je predstavil skozi pogovore z mnogimi osebnostmi.
Plod 20-letnega odkrivanja korenin Šentruperta
Knjiga je plod 20-letnega odkrivanja korenin Šentruperta z njegovo slikovito okolico. Jože Uhan je namreč tudi sodelavec glasila Šentrupert. 20 in več let je ta doktor geologije s širokim področjem zanimanja ustvarjal raznolike članke, povezane s tem krajem. Nobena številka glasila ni ostala brez njegovega prispevka. Vse, kar je dišalo po Šentrupertu, je odkrival njegov raziskovalni duh. Knjiga je zdaj prispevke povezala v preplet velikega znanja, raziskovanja po preteklosti; je plod njegovega obsežnega odkrivanja korenin Šentruperta, povezanih z osebami, ki so zaznamovale sled v širšem prostoru. Je tudi predstavitev znanih ljudi ob kakšnem pomembnem dogodku, velik delež pa imajo tudi zapisi, povezani s kulturno dediščino.
Jože Zupan: »Ljubezen do domačega kraja ni dana sama po sebi.«
Če je doslej Jože Uhan Šentruperčanom odkrival zgodovino po delčkih, se šele zdaj, ko je zbrano vse njegovo dolgoletno znanje v knjigi, lahko zavedajo, kako dragoceno je vse to bogastvo. Kakor ima vsaka hiša v Šentrupertu knjigo Ivana Steklase Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem, tako bi morala imeti tudi ta knjiga mesto v vsaki domači knjižnici. Vzeli bi jo v roke, kadar bi radi izvedeli kaj več o dogajanjih v naših krajih in ljudeh v bližnji in daljni preteklosti.
»Priznam, četudi že dolgo nisem več v uredništvu lokalnega časopisa, še vedno v njem najprej poiščem Jožetov prispevek, saj me vsak po svoje obogati,« je v uvodu zapisal Jože Zupan. »Ljubezen do domačega kraja ni dana sama po sebi, pač pa se mora postopoma ukoreniniti v nas, da bo tam tudi ostala. Če bomo hoteli slediti Jožetovim zgledom, se bomo tudi mi lahko polnili z vrednotami Šentruperta. Vsaka oseba, ki nam jo avtor predstavi v knjigi, nas lahko navdaja s ponosom. Ustvarjalna moč preveva številne ljudi, ki so kakorkoli povezani s Šentrupertom, vse to pa nam krepi pripadnost kraju.«
Pogledi iz doline proti gričem s cerkvicami
Danica Zupan pa je zapisala: »Ob vsem napisanem med sprehodi se zavemo, v kako lepi in varni pokrajini živimo: na tistem delu Dolenjske, kjer ima slovenska kokoška 'perutnico'. Ob natančnem branju, ko izvemo, kaj vse imamo, prav lahko zafrfota naš lokalpatriotski ponos. Same lepe 'razglednice' so okoli nas: pogledi iz doline proti gričem s cerkvicami in z vinogradi in s hribov v dolino s širnimi polji ter s cestami in potmi med njimi ter z mogočno gotsko cerkvijo, ki je ni mogoče prezreti. Povsod tod pa so živeli in živijo ljudje; o njihovem življenju in delu marsikaj izvemo v tej knjigi.«
Zgodbe skozi čas je avtor Jože Uhan ubesedil izvirno strokovno in natančno slikovito. Še posebej dragoceni so tudi izsledki, ki so plod njegove stroke. Je doktor geologije in je tudi s tega stališča predstavil pokrajino.
Ivanu Steklasi res velja posebno spoštljiv poklon
Nekateri zapisi v knjigi res presenetijo. Osupljiv je podatek, da najstarejša listina v Arhivu Republike Slovenije izhaja iz Šentruperta, in vse podrobnosti, kako je do tega zapisa prišlo.
Zanimiv je podatek, da je iz grajske rodbine Barbo, ki se je najdlje obdržala prav v dvorcu Rakovnik pri Šentrupertu (leta 1943 so mogočno stavbo požgali partizani), prišel leta 1464 v Rim celo papež: Peter Barbo – Pavel II.
Veliko hvaležnost si še posebej zasluži Ivan Steklasa. Njegova knjiga Zgodovina župnije Šent Rupert na Dolenjskem je temeljni kamen zgodovine teh krajev in mu res velja posebno spoštljiv poklon.
Dobimo tudi namig, da je na Trgu francoske revolucije pred Križankami v Ljubljani na kamnitem stebru, spomeniku Napoleonovim Ilirskim provincam, obrazni relief rojakinje Zalke Valas, na eni strani »ona«, na drugi Napoleon.
Šentruperčani so lahko ponosni, ker je grb Šentruperta eden redkih slovenskih grbov, ki je narejen res po vseh pravilih heraldike, vede o grbih.