Podgoršek je kot kandidat Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, nespornega zmagovalca volitev v svet KGZS (med fizičnimi osebami je prejel skoraj polovico vseh mandatov, 21 od 44), na ustanovni seji na volitvah za predsednika od 56 prisotnih članov prejel 36 glasov; protikandidat, mladi hribovski kmet Žiga Kršinar, predstavnik Društva SKZ – Slovenske kmečke zveze, pa 17. Podpredsednika sta postala Barbara Lombar Virant (Društvo Slovenski kmet) in Izidor Jelenc (pravne osebe).

S ponižnostjo in odgovornostjo

Kot je dr. Jože Podgoršek pojasnil ob izvolitvi za predsednika, prevzema vodenje s ponižnostjo in hkrati z veliko odgovornostjo ob zavedanju, da ga na področju kmetijstva in gozdarstva čaka veliko izzivov. Upa, da bodo imeli sogovornike, voljne za sprejemanje njihovih predlogov, idej, pobud za spremembe na področju kmetijstva v boljši jutri. Program so delali zadnje leto na več kot 30 okroglih mizah po vsej državi, torej je to program kmetov in kmetic, gozdarjev in gozdark, poudarja.

Za mizo z Društvom Slovenski kmet

»Prepričan sem, da smo kadrovsko in strokovno dovolj dobro pripravljeni za vodenje zbornice in za iskanje rešitev, veselimo se nadaljnjih usklajevanj s ključnimi deležniki v dobrobit slovenskih kmetov in kmetic, gozdarjev in gozdark in vseh ostalih, ki delajo na področju kmetijstva,« je izpostavil Podgoršek in dodal, da se bodo v nadaljevanju z drugim najmočnejšim partnerjem, Društvom Slovenski kmet, konkretno usedli za mizo in poiskali kadre za prihodnje vodenje celotne zbornice.

Odpreti delovanje zbornice javnosti

Po njegovih besedah si želijo intenzivnejšega sodelovanja s stroko in tudi odpreti delovanje zbornice javnosti, zato bodo šli v smeri javnosti sej, kar bi lahko povzročilo večjo udeležbo izvoljenih članov, pa tudi, da bodo na naslednjih volitvah člani in članice zbornice vendarle videli, da je zbornica organ, ki se zavzema zanje, in bo volilna udeležba temu primerna večja. Zastonj se je namreč tolažiti, da volilna udeležba raste, še vedno je bila zgolj dobrih 10 %, zato si želijo delovanje zbornice odpreti v javnost.

Postaviti družinsko kmetijo v temelj prehranske varnosti

»Želimo biti zelo jasen sogovornik tistim, s katerimi se bomo pogajali za različne ukrepe za pomoč kmetijskemu sektorju. Imamo veliko idej, želimo postaviti družinsko kmetijo v temelj prehranske varnosti v Sloveniji. Želimo vzpostaviti pogoje za stabilizacijo dohodka na teh kmetijah. Želimo si, da bi skupaj s sogovorniki našli načine za večji prevzem mladih kmetov. Želimo si, da bi lahko še učinkoviteje pomagali kmetijstvu in gozdarstvu na območjih z omejenimi dejavniki,« trdi Podgoršek.

Kvaliteten sogovornik odločevalcem

Hkrati si želi aktivno vlogo lastnikov gozdov pri gospodarjenju z gozdovi in poudariti tudi gospodarsko funkcijo gozdov. Pri zvereh in divjadi pa izpostavlja, da je prav ohranjati biodiverziteto, vendar pa je prav, da imamo v mislih tudi nosilnost slovenskega prostora – upa, da ne bodo zaradi prevelikega varovanja zveri in divjadi delali v škodo slovenskemu kmetijstvu in gospodarstvu. Ključno pa je, je ponovil, da želijo biti kvaliteten sogovornik vsem, ki odločajo o rešitvah za slovenskega kmeta.

Predlogi za odpravo administrativnih ovir

Izvedljivost želja bo odvisna tudi od sogovornikov, saj je zbornica zgolj telo, ki zbira ideje in jih nato posreduje tistim, ki lahko spreminjajo zakonske podlage za boljše delovanje. Kot zatrjuje, imajo kar nekaj predlogov za odpravo administrativnih ovir in drugačen način pobiranja davkov na področju kmetijstva, a bo njihov uspeh odvisen tudi od sogovornikov. Navsezadnje so le zbornica in ne vlada ali ministrstvo, kjer je ta moč bistveno večja, saj si tam v funkciji, ko lahko spreminjaš zakonodajo.

Strategija razvoja slovenskega kmetijstva

»Ena prvih stvari, ki se jih želimo lotiti in k temu spodbuditi tudi kmetijski resor v državi, je priprava resne strategije razvoja slovenskega kmetijstva v prihodnjih 5, 10 letih. To bo nedvomno pomembna podlaga za pripravo strateških načrtov za novo programsko obdobje, ki se bo začelo v tem mandatu. In če se želimo kvalitetno pogovarjati o ukrepih za posamezno področje slovenskega kmetijstva in gozdarstva, je prav, da imamo v rokah kvaliteten dokument, ki se mu reče strategija,« je prepričan.

Od osamosvojitve bistveno spremenjene razmere

Podgoršek spomni, da je strategijo Slovenija v preteklosti že imela – in sicer ob osamosvajanju, ob prvem kmetijskem ministru Jožetu Ostercu. In ta strategija je lahko po njegovem tudi podlaga za delo z novo strategijo. Nenazadnje so se v času od osamosvojitve bistveno spremenile razmere tudi v Sloveniji. Smo del velike evropske družine, nenazadnje pa vidimo, da tudi v Sloveniji zelo močno čutimo posledice podnebnih sprememb.

Kmetijska svetovalna služba

Pa kmetijska svetovalna služba? »Obstoječ način delovanja javne službe kmetijskega svetovanja je dober. Kot nekdanji minister vedno poudarjam, da smo imeli s pomočjo javne službe kmetijskega svetovanja, ki je razpršena po vsej Sloveniji, informacije takoj na razpolago, tudi ob vseh naravnih nesrečah. Ta javna služba mi je bila kot ministru vedno v pomoč, kajti takoj smo dobili informacije, kakšna je škoda ob pozebi, vetrolomih, točah, drugih naravnih nesrečah …,« je podčrtal Podgoršek.

Pred generacijsko pomladitvijo

Želijo si torej, da ostane tako, kot je, in da bi zbornica pokrivala tudi ta del, opozarja pa, da je javna služba pred generacijsko pomladitvijo, saj je veliko kakovostnih svetovalcev pred odhodom v pokoj, torej jih čaka pomemben kadrovski moment, kako pripeljati nove, kvalitetne kadre. Obenem pa Podgoršek poudarja, da je vesel, da se skupaj s partnerji pogovarjajo zlasti o tem, kako pomagati slovenskemu kmetu, in se ne ukvarjajo z ostalimi zadevami.

Ni mesta za politiko

Na vprašanje o strankarski pripadnosti (SDS) in o zagotavljanju politično neodvisnega delovanja zbornice pa je odvrnil, da je predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS, kar je zanj čast: »Če pogledamo dosedanje predsednike, so bili vsi s člansko izkaznico ene in iste stranke. Zavedamo pa se, da je zbornica nevladna organizacija. Tu ni mesta za politiko ali vmešavanje katere koli politične opcije v njeno delovanje. Imamo pa tudi partnerje, ki ne bodo dopustili političnega vmešavanja ne pri kadrih ne pri vsebini. To je dovoljšna varovalka, da zbornica ostane nevladna organizacija.«