Pred odprtjem razstave: frančiškani br. Miran Špelič, Andraž Arko in Silvin Krajnc. FOTO: Ksenja Hočevar

V razstavišču Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS) so v sredo, 20. oktobra, odprli razstavo raziskav in analiz, ki so jih konservatorji naredili na območju Navja in Baragovega semenišča. »Razstava prikazuje prostorski in zgodovinski kontekst načrtovanja Navja in Baragovega semenišča, nastala je na podlagi raziskav, ki so potekale od leta 2019,« je na odprtju povedala konservatorka in soavtorica razstave dr. Tina Potočnik. Hkratna obravnava dveh spomenikov, torej Navja in Baragovega semenišča, je po njenih besedah konservatorje pripeljala do pomembnih dejstev: »Izkazalo se je, da sta spomenika neločljivo povezana – ne le prostorsko, ampak tudi vsebinsko, simbolno, zgodovinsko.«

Soavtor monografije p. Silvin Krajnc in urednik založbe Brat Frančišek br. Miran Špelič. FOTO: Ksenja Hočevar

Potočnikova je poudarila, da je Plečnikova arhitektura dediščina svetovnega ranga, zato po njenih besedah »zahteva pravilno metodološko obravnavo: »Razstava prikazuje raziskovalni proces, najmanjši podatek v obsežnem gradivu lahko pripelje do novih podatkov.« Tako so na primer v gradivu zasledili, da se je območje že leta 1936 imenovalo Navje (doslej je veljalo, da so ga poimenovali šele z odprtjem v letu 1938), kar so povezali s podatkom iz Plečnikovih pisem, ko je Matku Prelovšku leta 1924 predlagal ureditev pokopališča nedolžnih otrok na lokaciji opuščenega pokopališča pri sv. Krištofu. Razstavo, ki bo v razstavišču ZVKDS (Trg francoske revolucije 2, pri Križankah) odprta do 15. decembra, so dopolnili s fotografijami Plečnikovega sodobnika Petra Nagliča, odličnega kronista tistega obdobja, in s filmom Parnas, režiserja Janeza Megliča iz leta 1935, ki prikaže vzdušje v tistem času. Vstop je prost. (več v prihodnji tiskani Družini)

Konservatorka ZVKDS dr. Tina Potočnik je na odprtju razstave predstavila triletno raziskovalno delo, ki sta ga opravili skupaj s kolegico dr. Tanjo Simonič Korošak. FOTO: Ksenja Hočevar

p. Andraž Arko: Monografija kot tiskana verzija filma Plečnikov skriti biser«

Ob razstavi je izšla monografija Plečnik živim in mrtvim, uredil jo je p. Andraž Arko, izdala pa založba Brat Frančišek. Da je pred šestimi leti, ko je prišel za župnika v župnijo Ljubljana Bežigrad, začel poslušati zgodbe o zgodovini Plečnikove cerkve sv. Cirila in Metoda od ljudi, ki so jo še obiskovali na prvotni lokaciji, je povedal p. Arko: »Rekel sem si, da moramo zgodbo prikazati v filmu, in rodil se je film Plečnikov skriti biser.« Po ogledu filma (premiera je bila v letu 2020) pa ga je sobrat br. Dominik Bogataj spodbudil, da gradivo iz filma zbere še v knjigi. Povezal se je s konservatorji in zgodovinarji, predvsem pa sobrati, in nastala je bogata monografija Plečnik živim in mrtvim s podnaslovom Plečnikova cerkev za Bežigradom in arhitektove vizije območja pokopališča. Na več kot 430 straneh je pet avtorjev prikazalo zgodovino bežigrajske župnije. »Lahko bi rekli, da je knjiga tiskana verzija dokumentarnega filma,« je dejal p. Andraž Arko.

Razstava v razstavišču ZVKDS bo odprta do 15.decembra (vstop prost), monografijo lahko naročite pri založbi Brat Frančišek. FOTO: Ksenja Hočevar

Zaobjetje zgodovinskih obdobij in prelomnih dogodkov

V prvem poglavju zgodovinar dr. Franci Lazarini opiše starejšo zgodovino cerkve sv. Cirila in Metoda, torej od začetka pokopališča sv. Krištofa (cerkev je prvič omenjena 1476) do rušitve obeh cerkva: sv. Krištofa in sv. Cirila in Metoda – kot prizidek cerkvi sv. Krištofa so jo po Plečnikovem načrtu zgradili v letih 1933–34, leta 1958 pa so jo podrli, ker je bila napoti Gospodarskemu razstavišču, ter jo prestavili na sedanjo lokacijo (med Kuzmičevo in Vodovodno ulico). V drugem poglavju konservatorka dr. Tina Potočnik opiše bežigrajsko področje, ki ga je želel Plečnik urediti (poleg cerkva na pokopališču Navje še Baragovo semenišče). Tretji obširen prispevek je prispeval p. Silvin Krajnc, ki je za Bežigradom kot kaplan in pozneje župnik deloval skoraj dve desetletji in je osebno poznal p. Romana Tominca, župnika v času rušitve in prestavitve Plečnikove cerkve. V zadnjem prispevku pa p. Andraž Arko opisuje zgodovino in utrip župnije Ljubljana Bežigrad v zadnjih 30 letih.

Urednik monografije p. Andraž Arko podpisuje knjigo Matjažu Šporarju, vnuku fotografa Petra Nagliča. FOTO: Ksenja Hočevar

Monografija je opremljena s številnimi fotografijami – tako iz bogatega župnijskega arhiva kot iz muzejev in arhivov, veliko bogastvo v knjigi pa so tudi fotografije Plečnikovega sodobnika Petra Nagliča, ki jih je za monografijo posodil fotografov vnuk Matjaž Šporar. Knjigo je izdala založba Brat Frančišek z urednikom br. Miranom Špeličem in je, kot je zapisal p. Arko, »naš poskus zaobjetja zgodovinskih obdobij, prelomnih dogodkov, vsega tega, kar je tudi arhitekt Plečnik želel posvetiti mrtvim, s hvaležnostjo ohranja in predaja spomin naprej živim, da bi se zavedali svojih korenin in iz njih tudi živeli Bogu v čast in slavo.«

Več v prihodnji tiskani številki Družine.