V svojem avtobiografskem delu opisuje svoje življenje od otroštva do današnjih dni. Spominja se oseb in dogodkov, ki so sooblikovali njegovo življenje, in jih postavlja v kontekst zgodovinskih okoliščin, ki so zlasti ob dogodkih druge svetovne vojne odločilno zaznamovale njegovo življenjsko pot.

Po realističnem slogu, natančnih opisih in doživetem spominskem toku pripovedi bralcu odpre vrata svojega življenja in ga popelje tudi do najbolj osebnih kotičkov.

Veliki človek z izjemno širino znanj

Opisuje domači kraj, rod in dom, nato šolanje za trgovski poklic ter vajeniško obdobje, delo v kmetijski zadrugi in obiskovanje večerne gimnazije v Celju, šolanje na srednji kmetijski šoli, študij agronomije, službovanje na biotehniški fakulteti, doktorski študij v Nemčiji, vrnitev v domovino, akademsko kariero, svoja raziskovalna področja, članstvo v akademijah in združenjih ter nekaj drobcev iz zasebnega življenja.

Ob tem se bralcu razkriva veliki človek z izjemno širino znanj, s tremi doktorati in obsežnim opusom znanstvenih del z več disciplin.

Knjiga je obogatena s slikovnim gradivom iz družinskega arhiva.

Celjska Mohorjeva, Jože Maček, Moje življenje

Objavil je več deset knjig

Dddr. Jože Maček, dr. agronomije, ekonomije in zgodovinskih znanosti, rojen leta 1929 pri Sv. Petru pri Laškem, se je poleg svojega poglavitnega delovnega področja (predavatelj na Biotehniški fakulteti) posvečal predvsem znanstvenoraziskovalnemu delu.

S tega področja je objavil več deset knjig ter številne razprave, prispevke in recenzije.

Za svoje izvirno in plodno delo je prejel vrsto priznanj in nagrad, med drugim Zoisovo nagrado za življenjsko delo (2005).

Je redni član SAZU v Ljubljani in Evropske akademije znanosti in umestnosti v Salzburgu ter dopisni član Hrvatske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.

Koroške družine v 18. stoletju

Celjska Mohorjeva družba je izdala knjigo Koroške družine v 18. stoletju, peto knjigo po vrsti, ki predstavljajo zapise prvega štetja in popisa prebivalstva na Slovenskem iz 1754. Knjigo sta uredila dr. Lovro Šturm in Breda Sturm, spremno besedo je napisal dr. Lovro Šturm.

Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv.

Peta knjiga Koroške družine v 18. stoletju vsebuje ohranjene prepise prebivalcev župnij Črna na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Slovenj Gradec in Šentilj pod Turjakom; od vsega začetka je bila tudi ta zasnovana kot sklepni projekt za zaokroženo območje nekdanje ljubljanske škofije.

Celjska Mohorjeva, Koroške družine

Arhivar Tone Krampač je pripravil transkripcijo iz težko berljivega originala

74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah iz leta 1754, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici.

Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki ter z osnovnimi podatki o njihovem življenju postalo v vsem razumljivi obliki dostopno širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar mag. Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev.

Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju, leta 2020 Notranjske družine v 18. stoletju, 2021 pa Družine v 18. stoletju od Doba do Šentjerneja.

Vsak objavljen popis prebivalstva župnije je drugačna socialna zgodba. Nobena od dosedanjih knjig o tej tematiki ni primerljiva z njim.

Čeprav celotni opus knjig, ki prinašajo rezultate popisa iz leta 1754, še ni zaključen, že predstavlja del standardnega korpusa slovenske zgodovine.

Odločilni snovalec zbirke je bil dr. Lovro Šturm

Arhiv ljubljanske nadškofije ima poleg že naštetih župnijskih v hrambi še 32 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva iz leta 1754.

Z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije jih je 23: Bizeljsko, Braslovče, Gornji Grad, Griže, Ljubno, Luče, Mozirje, Pilštajn, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Podsreda, Rečica ob Savinji, Solčava, Sv. Ilj pri Velenju, Sv. Jurij pod Taborom, Sv. Martin pri Šaleku, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Šentjanž na Vinski Gori, Škalce, Šoštanj, Trbovlje, Žusem.

Z območja današnje Avstrije in Italije jih je devet: Bela Peč, Dvor, Lipa, Pliberk, Skočidol, Sv. Nikolaj pri Beljaku, Šentrupert pri Beljaku, Šmihel pod Pliberkom, Vogrče.

Vsi ti bodo potrebovali novo vzpodbudo za knjižno uresničitev, saj se je dr. Lovro Šturm, urednik in odločilni snovalec zbirke, v letu 2021 poslovil. Sodeloval je tudi še pri pripravi pete knjige, a njenega izida ni dočakal.

Vsekakor pa te izdane knjige ostajajo odličen pomnik tudi njegove vsestranske angažiranosti in pokončne drže.