Knjigo o Jurčiču je napisala literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti Urške Perenič.

Avtorica pravi, da je knjigo o Jurčiču napisala v neki dobi svojega življenja, ko si je nabrala ravno dovolj izkušenj, pa ne samo tistih v stroki, marveč čisto vsakdanjih, takšnih in drugačnih življenjskih izkušenj.

»To snov sem nosila s sabo že nekaj časa«

Urška Perenič: »To snov sem nosila s sabo že nekaj časa, zaradi česar sta bila priložnost Jurčičevega leta in povabilo za sodelovanje s strani cenjene založbe, zdaj vem, nujni in dragoceni spodbudi.

Ko sem se bila že dodobra zagrebla v zapuščinsko gradivo in dan na dan prebirala pisateljev opus, se mi je začelo dogajati, da sem na sebi čutila njegov pogled, neko duhovno navzočnost.

Vedno bolj sem tudi prepričana, da ne bi mogla (s)pisati nič drugega, če ne bi prej na papir oz. računalniški zaslon prelila tega, kar sem pač morala in je vrelo v meni.«

Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi leta 1928. Foto: Fran Vesel

Jurčičev bogat pripovedniški opus

Knjiga o tem velikem pisatelju, med drugim avtorju prvega slovenskega romana in prvega slovenskega dramskega dela, je razdeljena na pet vsebinskih sklopov, v katerih se avtorica poglobi v njegov bogat pripovedniški opus v celoti.

Ob tem postreže z novimi spoznanji in svežimi interpretacijami njegovih del in na splošno oživlja njegovo zapuščino, ki je ključen gradnik slovenske pripovedne proze in literature kot take.

Jurčičev nagrobnik nekoč.

Anton Vratuša, Sandi Volk: Trojno poslanstvo profesorja Urbana

Založba Beletrina je izdala knjigo z besedilom Antona Vratuše (1915–2017) in zgodovinarja Sandija Volka z naslovom Trojno poslanstvo profesorja Urbana. Anton Vratuša je bil politik, diplomat, publicist, partizan in slavist.

Med letoma 1943 in 1944 ga je Boris Kraigher kot zastopnika Komunistične stranke Slovenije poslal na misijo v severno Italijo, ki so jo zasedali Nemci.

V stikih z različnimi političnimi organi je igral vlogo diplomata, ki skuša postaviti politične temelje za tesnejše sodelovanje med slovenskimi komunisti in italijanskim odporništvom, predvsem na nacionalno mešanih mejnih območjih.

Knjiga nas popelje po njegovih poteh, srečanjih, dejavnostih in razmišljanjih od Mašuna na Snežniku in Vicenze ter Padove v deželi Veneto, »moralne italijanske prestolnice« Milana vse do Bologne na skrajnem jugu okupirane Italije, z večkratnimi vrnitvami na Primorsko in v Trst.

Kot je v predgovoru pojasnil zgodovinar Jože Pirjevec, se je Vratuši zdelo pomembno, da ustvari pričevanje o tem obdobju, zapustil pa je »samo torzo svojega rokopisa o profesorju Urbanu. Po zaslugi tržaškega zgodovinarja Sandija Volka, ki je zavzeto sodeloval pri nastajanju pripovedi, je to pričevanje zdaj objavljeno«.

Katja Mihurko Poniž: Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma

Založba Beletrina je izdala knjigo literarne zgodovinarke Katje Mihurko Poniž z naslovom Od lastnega glasu do lastne sobe in podnaslovom Literarne ustvarjalke od začetkov do modernizma.

Knjiga je pregled ženske literarne ustvarjalnosti od prvega besedila, ki mu je bilo pripisano žensko avtorstvo, do obdobja modernizma, ko je Virginia Woolf opozorila na pomen gmotnih razmer v ustvarjalnem procesu.

Avtorica kronološko zasleduje pojavljanje avtoric v svetovni književnosti, raziskuje formalne, slogovne in vsebinske posebnosti njihovih del ter ob tem išče odgovore na naslednja vprašanja:

Katere avtorice so imele glas, ki je bil lasten in povsem neprimerljiv z drugimi glasovi? Ali so bile kljub temu med njimi vendarle tudi podobnosti? Kako so doživljale dela svojih predhodnic? Kako so kot ženske v svojih literarnih besedilih nagovarjale, razumele, ljubile in spoštovale druge ženske, kako so se poskušale uveljaviti kot enakovredne sogovornice izobraženim obiskovalcem literarnih salonov in se jim postaviti po robu kot avtorice z lastnim glasom?

Avtorica Zbranega dela pisateljice Zofke Kveder

Katja Mihurko Poniž (1972) že več kot dve desetletji raziskuje žensko literarno avtorstvo. Njen slovenski opus je uredila v petih knjigah Zbranega dela pisateljice Zofke Kveder (od 2005 do 2018) in ga v številnih študijah, objavljenih v slovenskem in mednarodnem prostoru, postavila na evropski literarni zemljevid ter v razmerje do besedil sodobnic drugih evropskih književnosti.

O avtoricah in reprezentacijah spolov v slovenski in svetovni književnosti predava na Univerzi v Novi Gorici in univerzah v tujini.

Katja Mihurko Poniž