Potrdili so, da je bil Joseph Ratzinger od sredine sedemdesetih let prejšnjega stoletja pod drobnogledom ministrstva. Tik pred tem je bilo v časniku Bild am Sonntag objavljeno poročilo, ki se je sklicevalo na dokumente urada za zaščito Stasijevih arhivov, po katerih je »najmanj osem vohunov« dostavljalo gradivo o Ratzingerju, poroča nemški spletni portal kath.net.

»Zdi se, da je Stasi zelo sistematično zbiral informacije o Ratzingerju in njegovih cerkvenopolitičnih okoliščinah v določenih obdobjih njegove kariere, da bi zbral različne biografske podatke,« je pojasnil tiskovni predstavnik urada za zaščito Stasijevih arhivov. Ministrstvo za državno varnost je kardinala Ratzingerja na njegovem položaju prefekta vatikanske Kongregacije za nauk vere, ki ga je opravljal od leta 1982, opisalo kot »enega najostrejših nasprotnikov komunizma« v Vatikanu.

Obveščevalna agencija Stasi je v Vatikanu namestila dva vohuna, ki sta spremljala Ratzingerjevo delo.

V tistem času je Stasi redno prejemal poročila in analize iz Rima. V vatikanskem okolju je obveščevalni agenciji uspelo namestiti dva vohuna: benediktinskega duhovnika Eugena Brammertza iz Trierja, ki je bil tudi uslužbenec časnika L'Osservatore Romano, in rimskega dopisnika nemške katoliške agencije KNA Alfonsa Waschbüscha.

Nekaj mesecev pred izvolitvijo na papeški položaj je časnik Bild am Sonntag uspešno zaprosil za dostop do spisov o »vplivu Stasija na Cerkve na primeru kardinala Ratzingerja«. Zaposleni na uradu za zaščito Stasijevih arhivov so nato poiskali ustrezno gradivo. Kot predpisuje Zakon o dokumentih Stasija, je bil Benedikt XVI. vnaprej obveščen o posredovanju gradiva omenjenemu časniku. V pismu takratni vodji urada Marianne Birthler se je po besedah tiskovnega predstavnika urada strinjal z objavo in izrazil hvaležnost za delo urada pri soočanju s preteklostjo Nemške demokratične republike.

Kardinal Ratzinger je za papežem in državnim tajnikom Casarolijem veljal za najvplivnejšega politika in vodilnega ideologa v Vatikanu. FOTO: Vatican Media

Sodeč po dostopni dokumentaciji prvi zapisi Stasija segajo v 26. april 1974: Joseph Ratzinger, takrat še profesor teologije v Regensburgu, je obiskal edino semenišče v Nemški demokratični republiki v Erfurtu, kot že večkrat dotlej, ter študentom teologije in drugim akademikom predaval o »sodobnih problemih teologije«, kot je zapisal »neuradni sodelavec« Stasija (IM). Ratzinger je že takrat veljal za izjemnega in uglednega teologa.

Časnik Bild am Sonntag je navedel poročilo informatorja: »Ratzinger za papežem in državnim tajnikom Casarolijem velja za trenutno najvplivnejšega politika in vodilnega ideologa v Vatikanu.« Po besedah tiskovnega predstavnika urada za zaščito Stasijevih arhivov je Stasi očitno iskal tudi obremenilne dokumente iz Ratzingerjeve mladosti v času nacionalsocialističnega režima - vendar ni našel ničesar.

Stasi je iskal tudi obremenilne dokumente iz Ratzingerjeve mladosti v času nacionalsocialističnega režima, vendar ni našel ničesar.

Zanimanje Stasija za Josepha Ratzingerja se je znova okrepilo leta 1987 na edinem katoliškem dnevu v vsej Nemški demokratični republiki, ki so ga priredili v Dresdnu, udeležilo pa se ga je več kot 100.000 ljudi. Srečanje je veljalo za merilo dobrega odnosa med Katoliško cerkvijo in socialistično državo. Ratzinger je bil tam najvidnejši obiskovalec z Zahoda.

Po podatkih iz omenjenih spisov je na dogodku delovalo skupno 138 »neuradnih sodelavcev« v vlogi obveščevalcev. Med drugim so poročali z bogoslužja z Ratzingerjem ter z njegovih dveh predavanj na tem množičnem katoliškem srečanju.