Sprejem vedno večjega števila beguncev, ki jim zatočišče nudijo evropske države, po mnenju jordanske Karitas ni ustrezno sredstvo za lajšanje kriznega položaja v Siriji in sosednjih državah, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress v Amanu pojasnil njen direktor Wael Suleiman. Večina beguncev Evrope ne bo sprejela za svoj dom, je prepričan človekoljubni delavec, ki dodaja, da je veliko vrednejša pomoč ljudem v stiski na kraju samem. Evropo bi morali spodbuditi, da bi nudila finančno pomoč, predvsem pa politično, saj Sirija končno potrebuje ustrezno politično rešitev. Po Sulaimanovih besedah je to mogoče doseči le s pomočjo dialoga in zagotovo ne z vojaškimi sredstvi.

Čeprav je od začetka spopadov v Siriji zatočišče v sosednji Jordaniji poiskalo že več kot 550.000 beguncev, Jordanija svojih meja nima namena zapreti, je poudaril Suleiman. »Zagotovo ne tako dolgo, dokler je na oblasti naša kraljeva hiša. To je vprašanje človekovega dostojanstva.«

Izgledi pa niso najboljši: če se bo val beguncev nadaljeval s tolikšno silo, bo delež Sircev v Jordaniji v letu dni pri nekaj manj kot 7 milijonih prebivalcev predstavljal že 40 %. V tem primeru tudi nekaj tisoč beguncev, ki jih sprejmejo zahodne države, ne bi pomenilo kakšne posebne razlike, meni Suleiman.

Direktor jordanske Karitas je še opozoril, da veliko Sircev mejo z Jordanijo prečka nezakonito. Večina jih sicer pripotuje s potnim listom in nato poskusi preživeti s svojimi prihranki. Jordanska Karitas se osredotoča prav na te begunce, ki pa si kmalu ne bodo več mogli privoščiti bivališč in zdravstvene oskrbe. Katoliška Karitas je doslej v Jordaniji oskrbela že okoli 150.000 ljudi, največ izmed njih je bilo muslimanov.

Kdor mejo prečka nezakonito, ga oblasti odvedejo v enega izmed velikih begunskih taborišč v jordanski puščavi. Skupno naj bi tam trenutno zatočišče poiskalo okoli 140.000 beguncev. Po navedbah Suleimana so življenjski pogoji v taboriščih precej ubogi. Ljudje so izgubili prav vse, predvsem pa upanje in kakršne koli izglede za prihodnost, kar dejansko predstavlja plodna tla za islamiste. Kljub temu se jordanska vlada izjemno trudi, pojasnjuje Suleiman. Oblasti se strogo odzivajo na nabore mladih borcev za islamistične sile v Siriji. Varnostni položaj je razmeroma dober, je pa veliko socialnih težav in malega kriminala. Posebno težavo predstavljajo revne družine, ki so svoje najstniške, že štirinajstletne hčerke pripravljene prodati kot »neveste«.

Med Jordanci je le okoli 3 % kristjanov. V slogu s svojim geslom »Karitas ni služba, ampak poslanstvo« jordanska Karitas po Suleimanovih besedah že od vsega začetka tesno sodeluje z muslimanskimi organizacijami in za vse potrebne poskrbi »brez diskriminacije«.

Jordanska Karitas je bila ustanovljena leta 1967. Sodi med najstarejše nevladne organizacije v deželi in je bila sprva največja človekoljubna organizacija v hašemitskem kraljestvu. Danes upravlja 80 šol in drugih izobraževalnih ustanov ter klinik po vsej Jordaniji ter nudi človekoljubno podporo. Zadnji dve leti je osredotočena predvsem na pomoč Siriji. Specifični projekti – s temeljno oskrbo, šolami in izobraževanjem – so usmerjeni v ženske, otroke, bolne in invalide. 1.500 prostovoljcev, tako kristjanov kot muslimanov, Karitas podpira pri njenem delu.

Medtem pa se v begunskih taboriščih že pripravljajo na zimo. Ustrezne projekte za oskrbo z najnujnejšimi potrebščinami kot so šotori in odeje izvajajo v sodelovanju z nemško in dansko Karitas.

Vir: Kathpress

Foto: splet / Wikipedia