Jordan Saški je bil drugi redovni general dominikancev. Velja za človeka, ki je dokončno ustanovil in razširil red dominikancev. Rodil se je okoli leta 1200 v Borgbergu. Bil je vsestransko nadarjen; odlikovala ga je tako duhovna izobrazba kot srčna dobrota. Za dominikanski red je pridobil številne osebnosti svojega časa, predvsem znane profesorje. Leta 1237 je utonil ob brodolomu pred sirsko obalo, ko se je vračal iz Palestine. Pokopan je v dominikanski cerkvi v Akkonu v Izraelu.

Spominjamo se ga 13. februarja.


Blaženi Jordan Saški, dominikanec

Življenjepisci in poznavalci njegovega življenja in dela ga prištevajo med največje osebnosti, ki jih je Nemčija dala Cerkvi. Bil je izredno nadarjen, saj je z dobrimi dvajsetimi leti na vseučilišču v Parizu magistriral, pa tudi vseskozi globoko pobožen, saj je že kot študent hodil navsezgodaj k maši in nemalokrat čakal pred cerkvenimi vrati, da jih je cerkovnik odprl. Ko je kmalu po ustanovitvi pridigarskega reda spoznal sv. Dominika, se je takoj navdušil zanj in vstopil k dominikancem. Po komaj dobrih dveh letih je po smrti ustanovitelja že moral prevzeti vodstvo in uresničiti njegove načrte. To je storil več kot odlično: redu je dal vso potrebno svetovno širino, organizacijo in redovna pravila. »Vzgojil« je veliko pomembnih bogoslovnih učiteljev, filozofov in mistikov. Zelo ga je cenil in upošteval tudi papež Gregor IX. Red je postal pod njegovim vodstvom eden vodilnih v trinajstem stoletju. Vseskozi pa je bil zvest geslu reda: z molitvijo in premišljevanjem najti najtesnejši stik z Bogom ter širiti božje kraljestvo na zemlji. Bil je človek velikih dejanj in molitve, organizacijska in notranja, duhovna sila svojega reda.

Ime: Ime je hebrejsko, in sicer izhaja iz hebrejskega imena Jarden, to je imena reke, ki pomeni »tekoča reka« oz. kot osebno ime »krščen z vodo iz Jordana«.

Rodil se je okoli l. 1185 v Borgbergu pri Paderbornu v Nemčiji,
umrl pa je 13. februarja 1237, ko je utonil na obali pred Sirijo, ko se je vračal z vizitacije v Palestini.

Družina: Bil je kmečkega rodu in temeljito izobražen.

Zavetnik: Zaradi svoje »nesrečne« smrti na morju v tujini je ostal malo znan. Je zavetnik dominikanskega reda in duhovnih poklicev.

Sodobniki: Sv. Dominik in sv. Albert Véliki, papež Gregor IX., cesar Friderik II.

Upodobitve: Upodabljajo ga kot dominikanca s knjigo v roki.

Darovi: Nadarjenost, pristna pobožnost, govorniška sposobnost, talenti razuma in srca; organizacijska sposobnost, ljubeznivost in izpostavljanje globokih vezi z ljudmi, odločnost, jasna in odkrita beseda; bil je človek molitve in treznega duha.

Misli:
Očitajo mu, da svoje nauke in opomine v pridigah rad ponavlja. Jordan pa pravi: »Če ti je uspelo dobiti nekaj dobrih zelišč in iz njih pripraviti okusno jed, ne bi bilo ravno pametno, da jo takoj vržeš proč in začneš z velikim trudom iskati druga zelišča.«

Nekega spreobrnjenca želijo sprejeti v red, eden izmed bratov pa temu ostro nasprotuje, češ da ga njegovo spreobrnjenje nič ne briga. Jordan mu odgovori: »Brat, če bi ti zanj prelil vsaj eno kapljo krvi, kakor je Kristus zanj vso svojo, bi ti bilo gotovo drugače mar zanj.«

Beatifikacija: Njegovo češčenje je potrdil papež Leon XII. leta 1826 in mu dal naslov blaženi.
Goduje: 13. februarja.