V Kanadi so katoliške šole že vključile njihovo agendo, tisti, ki ji nasprotujejo, pa so izpostavljeni nenehnemu nadlegovanju, je povedal za ameriške katoliške medije.

LGBT agenda »ne bi mogla biti večje nasprotje katoliškemu nauku,« analizira Peterson: »Zdi se, kot da je bila ustvarjena posebej s tem namenom.« Peterson sicer ni katoličan, vendar ceni katolištvo z vsemi pripadajočimi vrednotami. Psiholog poziva katoličane, naj se odločno borijo za svojo vero.

Peterson meni, da želi agenda LGBT v bistvu »uničiti« sleherno tradicijo.

Sam meni, da želi agenda LGBT v bistvu »uničiti« sleherno tradicijo. V ta namen uporablja širok razpon manipulativnega vedenja in zatiranja. Kdor je preveč naiven ali »prepočasen«, da bi to kot katoličan razumel, se vede kot »uporabni idiot«, ki prispeva k lastnemu propadu, opozarja Peterson.

Petersonove ostre besede je sprožila nedavna izjava Združenja katoliških učiteljev v kanadskem Ontariu, ki se zavzemajo za agendo LGBT v šolah, in so se odzvali na izjavo premierja Ontaria Douga Forda, ki je nastopil proti »indoktrinaciji« učencev z agendo LGBT.

Pravice otrok ali pravice staršev?

Sindikat učiteljev srednjih šol v Ontariu je obtožil premierja Forda in tamkajšnjega ministra za izobraževanje Stephena Lecceja, da naj bi javni učitelji poskušali »indoktrinirati« otroke, ki se odločijo uporabljati drugačne zaimke. Politika po njihovem mnenju »poskušata ustvariti lažne delitve med starši, pedagogi in učenci glede vprašanj zasebnosti učencev in izražanja spola«.

Premier Ford namreč podpira smernice, da bi morale šole obvestiti starše, če se dijaki v razredu odločijo za uporabo drugačnih zaimkov ali če želijo spremeniti ime. Ford je dejal, da morajo biti starši obveščeni, ko se njihovi otroci odločijo za izražanje lastne spolne istovetnosti: »To ni odvisno od učiteljev. Šolski sveti ne smejo indoktrinirati naših otrok,« je dejal Ford.

Starši morajo biti v celoti vključeni in v celoti seznanjeni s tem, kaj se dogaja v življenju njihovih otrok.

Tudi minister Lecce je dejal, da »morajo biti starši v celoti vključeni in v celoti seznanjeni s tem, kaj se dogaja v življenju njihovih otrok«, predvsem ko gre za »odločitve, ki lahko spremenijo njihovo življenje«.

Anketa, ki so jo opravili med starši, je pokazala, kako 43 odstotkov staršev meni, da morajo biti obveščeni o spremembi otrokove spolne istovetnosti in se z njo tudi strinjati, 34 odstotkov jih meni, da naj bodo obveščeni, ne pa da otrokovo odločitev tudi potrdijo, okoli 16 odstotkov jih je dejalo, naj starši ne bodo obveščeni in naj o tem ne odločajo, sedem odstotkov pa je ostalo neodločenih.