Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst.

Carpe Diem
Mi bomo celo noč plesali,
ljubili se in se igrali,
kot da nas jutri več ne bo.

Vedno manj besed,
tanek led pod nogami žge,
mi pa bežimo s prepiha.
810.000 let moraš delat' le,
da duša malo zadiha.
An, ban, pet podgan,
ti loviš, če preživiš.
Jaz ti bom vzel vse,
ti ničesar ne dobiš.
Ah, ah, ouuu,
si tega res želiš?

Igra sovraštva je za vas,
hvala lepa, ne računajte na nas,
na nas.

Mi bomo celo noč plesali ...
Ne bomo šteli ur do zore,
preskakovali bomo gore,
da nas objame nebo.

Prvi dež odplaknil ves bo blišč,
da ne bi kradel magije s plesišč.
Tema bo prižgala žar v očeh.
Igra sovraštva je za vas,
hvala lepa, ne računajte na nas.
Še bolj na glas!

Mi bomo celo noč plesali ...
Ne bomo šteli ur do zore,
preskakovali bomo gore,
sprejeli, da smo večni samo in srečni samo,
ko objema nas nebo.

Vso noč do jutra smo plesali,
ljubili se in se igrali,
živeli, kot da jutri nas mogoče več ne bo.

Živeti dan, kot da je tvoj zadnji v življenju

Lažje reči kot narediti! Predvsem danes, ko se je tempo življenja dvignil že v vsaj šesto prestavo in včasih nimamo časa niti dihati, kaj šele užiti trenutka. Kot grajo trenutnega načina življenja mnogih ljudi in povabilo, da iz tega vzorca izstopimo, lahko razumemo tudi pesem, ki nas letos zastopa na Evroviziji v Liverpoolu. Pesem naj bi bila posneta v Hamburgu, videospot pa v našem glavnem mestu v hotelu Union, s čimer skupina Joker Out poslušalce tudi s sliko popelje v našo prestolnico.

Skupina je zapisala, da so želeli celotno besedilo (razen naslova? :)) obdržati v slovenščini, saj si želijo, da bi ljudje naš jezik razumeli kot jezik plesa in zabave. Kar je seveda dobro – kdo drug pa bo govoril, občudoval in uporabljal našo materinščino, če ne v prvi vrsti mi. Besedilo se začne z refrenom, v katerem fantje takoj poudarijo, kako se želijo celo noč zabavati (Mi bomo celo noč plesali, ljubili se in se igrali). Želijo se celo tako izživeti, kot da je to njihova zadnja noč v življenju.

Ples in zabava namesto garanja in hitenja?

Potem začnejo opisovati povsem drugačno stanje v družbi. Ljudje se vse manj pogovarjamo (vedno manj besed), čeprav je vse več kanalov, prek katerih bi lahko izmenjali besede. Ves čas živimo na meji zmogljivosti in vsak trenutek se lahko – in enkrat tudi se – fizično ali psihično zlomimo (tanek led pod nogami žge). Hitimo z enega na drug dogodek (mi pa bežimo s prepiha), veliko večino življenja porabimo za ustvarjanje kariere in pozabljamo na to, kar naj bi v življenju štelo še več. Morda pa je s stavkom »mi pa bežimo s prepiha« skupina pravzaprav želela poudariti tako pogost beg iz te realnosti, ki je res kar težavna ... Šele v pokoju se lahko končno malo spočijemo (da duša malo zadiha). Si tega res želiš? Joker out odločno odgovarja: hvala lepa, ne računajte na nas!

Ves čas živimo na meji zmogljivosti in vsak trenutek se lahko – in enkrat tudi se – fizično ali psihično zlomimo.

Pa ti? Vprašanje je dobro in si ga lahko postavi tudi vsak od nas. Odgovor je jasen. Seveda si nihče ne želi vse življenje garati! Vendar vemo, da ne moremo samo izstopiti iz sistema. Svet je organiziran tako, da mora vsak opravljati svojo nalogo v družbi, in težko zares izstopiš iz tega toka. Vsak od nas bo moral nekoč v službo, najverjetneje delati (vsaj) sedem ali osem ur na dan, prej bomo še nekaj let sedeli za knjigami, morda imeli sošolce, s katerimi se res ne bomo razumeli. Tako je, neizogibno. Je pa od nas odvisno, kako bomo svoj vsakdan popestrili. Bomo kdaj pa kdaj nadležnega sošolca povabili k skavtom, se bomo jezili nad zamudo avtobusa ali si čas raje popestrili z branjem knjige?

Ključno je živeti svobodno in odgovorno

Pomembno je, da se ne ujamemo v težke temne misli. Vse je v glavi, v našem dojemanju. Samo ko se počutimo svobodne (ko nas objame nebo), smo lahko zares iskreno zadovoljni (večni in srečni). Umetnost življenja je pravzaprav iskanje ravnovesja med resnim delom na eni in zabavo na drugi strani. Joker Out sicer pravijo, da bodo plesali, kot da jih jutri več ne bo. Vendar zadnji verzi v pretekliku kažejo, da tudi ta jutri pride. Po zabavi jih čaka razmetano plesišče, ki ga je treba pospraviti – kot bo tudi nas čakal težek pogovor, če se s kom skregamo, ali pa ponovno pisanje testa, če se ne bomo dovolj učili. Naša dejanja imajo vedno posledice. In izbira, kakšne bodo, je naša.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (3/2023). Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.