FOTO: Vatican Media

Wilmington, 7. novembra 2020. V pristaniškem mestu v ameriški zvezni državi Delaware, ki ga zaznamuje tudi kemijska industrija, novoizvoljeni predsednik Joe Biden predstavlja svoj zmagovalni nagovor. 78-letnik po »polomiji« Trumpovega predsednikovanja prisega na preporod, izpostavlja skupne točke med ameriškimi državljani.

»Smo dobri ljudje! To so Združene države Amerike. Še nikoli ni bilo stvari, ki je ne bi dosegli, če smo se je lotili s skupnimi močmi!«, njegove besede povzemajo pri spletnem portalu Vatican News.

Na orlovih krilih

Nato se v njegovem govoru, čisto na koncu, pojavi še katoliški poudarek: »Ljudje, v zadnjih dneh volilne kampanje mi je na misel vedno znova prihajala pesem, ki je bila moji družini že od nekdaj izredno pomembna, predvsem mojemu pokojnemu sinu Beauju. Govori o veri, ki me ohranja, in ki, kot sem prepričan, ohranja tudi Ameriko …«

Novoizvoljeni državni voditelj je imel v mislih cerkveno pesem »On Eagle’s Wings« (Na orlovih krilih), ki jo je leta 1976, navdihnjen s Psalmom 91, napisal katoliški duhovnik po imenu Michael Joncas. Biden, takrat še podpredsednik v administraciji Baracka Obame, je pesem zapel pred petimi leti, na pogrebu svojega sina Beauja, ki je umrl za posledicami možganskega tumorja: »Takole gre: in dvignil te bo na orlovih krilih, te nosil na sapi zarje, ob njem boš svetil kakor sonce, držal te bo v svoji dlani.«

Wilmingtonski tolažnik 

Pesem za hude čase. Biden je izgubil že dva otroka, oba v tragičnih okoliščinah; prvega leta 1971, čisto na začetku svoje politične kariere. V teh trenutkih je sinu irskih priseljencev po lastnih navedbah moč vedno znova vlivala njegova vera.

Biden si je v Združenih državah Amerike skozi desetletja pridobil verodostojnost kot tolažnik v težkih trenutkih. Psalm 91, zgled za njegovo najljubšo cerkveno hvalnico, izrecno govori o Božjem varstvu »pred grozotami noči« in »nadlogami, ki prežijo v temi« - ob tem novoizvoljeni predsednik pesem »Na orlovih krilih« povezuje tudi z epidemijo koronavirusne bolezni: »Upam, da bodo Američani, ki so v letošnjem letu zaradi tega grozljivega virusa izgubili kakšnega svojca, v tej pesmi našli malce tolažbe in olajšanja. V srcu smo pri vsakem izmed vas!«

Kennedy: prvi katoličan na najvišjem položaju

Ko se je pred šestdesetimi leti v Belo hišo vselil John F. Kennedy, prav tako potomec irskih priseljencev, so se številni Američani bali, da bo njihov predsednik sprejemal ukaze in navodila iz Vatikana. Nezaupanje do Rima je bilo izjemno veliko, navsezadnje so Združene države Amerike nekoč nastale kot trdnjava svobode vesti. Polne diplomatske odnose z Vatikanom so Američani vzpostavili šele leta 1984.

»Pojdimo naprej in vodimo državo, ki jo Bog ljubi,« je Kennedy pozval ob svoji umestitvi v Washingtonu. »Prosimo za njegov blagoslov in pomoč. Zavedamo pa se, da mora biti Božje delo na zemlji pravzaprav naše lastno delo.«


FOTO: Vatican Media

Razprave o zaščiti življenja

Pri Bidnu, drugem katoličanu na najvišjem položaju, so stvari malce drugačne kot pri »JFK«. V družbi kot celoti doslej še ni bilo omembe vrednih razprav o Bidnovem katolištvu; navsezadnje je tudi Trumpov podpredsednik Mike Pence odraščal v katoliški družini in ga – čeprav se je pozneje spreobrnil v evangeličansko vero – katolištvo precej zaznamuje. Katolištvo je v Združenih državah deležno vedno manj nezaupanja in vedno več spoštovanja.

Med ameriškimi katoličani pa že dolga leta teče razprava, ali je redni obiskovalec bogoslužja iz Wilmingtona sploh dovolj katoliški. Navsezadnje se ni zoperstavil legalizaciji istospolnih zakonskih zvez. In splav osebno sicer zavrača, vendar nikakor ne želi ukrepati proti razsodbi vrhovnega sodišča v primeru Roe proti Wade iz leta 1973, s katero so v ZDA uzakonili splav.

Sanje o ozdravljenem narodu

Krilo odločnih podpornikov življenja v Katoliški cerkvi ZDA ima zato precej zadržkov pred predsednikom, kakršen je Biden, ki bo med svojim mandatom v Beli hiši nedvomno upošteval tudi levičarska nagnjenja v svoji demokratski stranki. Bidnu je na zadnjih volitvah svoj glas namenilo 52 odstotkov katoličanov, Trump je med katoliškimi volilci dosegel 48 odstotkov glasov.

»In zdaj se bomo skupaj, na orlovih krilih, podali na delo, ki sta nam ga zaupala Bog in zgodovina,« je 46. predsednik ZDA pozval v svojem zmagovalnem nagovoru v Wilmingtonu. »Zaupajmo Ameriki in samim sebi … Bodimo narod, kakršen smo lahko – to vendar vemo! Zedinjen, močan – ozdravljen narod!«

Presečne množice

Bidnov poziv k edinosti je namenjen tudi ameriškim katoličanom. Tudi v tamkajšnji škofovski konferenci so glede njega v dvomih, to so jasno pokazali v prvi povolilni izjavi za javnost. Mnogi škofje se še spominjajo časov iz obdobja Baracka Obame, ko je bil Biden podpredsednik; takrat je šlo predvsem za reformo zdravstvenega sistema, pri kateri so bila s katoliškega vidika izjemno pomembna načela o pravici do življenja grobo poteptana.

Po drugi strani je veliko pomembnih vprašanj v Katoliški cerkvi, ki bi z Bidnom na predsedniškem položaju lahko dosegla širše množice. To velja predvsem za ameriško zunanjepolitično področje. Iztočnice so: konec izolacije za Kubo, novi mirovni pogovori na Bližnjem vzhodu, vrnitev k okoljevarstveni politiki.

Kaj je dejal ded

Novoizvoljenega predsednika Bidna njegova vera in zaupanje v Boga gotovo ne bosta spodnesla: »Spominjam se: ko sem kot otrok obiskoval svojega deda, je ta na koncu vedno dejal: Joey, ohrani vero! Moja babica pa je vedno dodala: Ne, Joey. Širi jo. Širi vero!« Tolažnik iz Wilmingtona, ki bo postal drugi katoliški predsednik v zgodovini ZDA, očitno nima težav, kako se sporazumevati z množicami.


FOTO: Vatican Media