Sveti oče je na včerajšnji splošni avidenci na Trgu svetega Petra poudaril, da Jezusovo vstajenje ni pravljica, ki jo stare teorije skušajo zanikati, pač pa zgodovinsko dejstvo, ki je v temelju spremenilo življenje vseh rodov. Papež Benedikt XVI., ki te dni počiva v svoji počitniški apostolski palači v Castel Gandolfu blizu Rima, je prvo katehezo po veliki noči posvetil tistemu, kar je imenoval srce evangeljskega sporočila.

Pred približno 40.000 verniki, ki so se v sončnem dnevu zbrali na Trgu svetega Petra, je sveti oče dejal, da je za krščansko vero ključnega pomena pričevanje za vstajenje Jezusa iz Nazareta kot zgodovinskega dogodka. To potrjujmo odločno, saj tudi v teh naših časih ne manjka tistih, ki želijo zanikati to zgodovinsko stvarnost in ki evangeljsko zgodbo omejujejo na pravljico ali na eno od vizij apostolov. Na ta način se zavzemajo za stare in že izrabljene teorije, ki jih predstavljajo kot nove in znanstvene, je opozoril Benedikt XVI., ki je v nadaljevanju govoril tudi o naravi velikonočne skrivnosti.

Vstajenje pa je prehod k povsem novi razsežnosti življenja, ki zadeva vse ljudi, vse človeštvo, vso zgodovino in vse vesolje, je zatrdil sveti oče. Je oznanilo, ki so ga skozi stoletja vsi rodovi sprejeli z vero in zanj pričevali tudi za ceno svoje krvi. Sklicujoč se na odlomek iz Pavlovega pisma Korinčanom je papež spomnil, kako bi moral vsak duhovni in zgodovinski vidik vstajenja biti sad zvestega poročanja o odkritju praznega groba.

Smrt Božjega Sina zadeva zgodovino odrešenja in pričuje, da je Božja beseda postala človek, človeška zgodovina, je poudaril sveti oče in vernike povabil, naj se pustijo razsvetliti luči vstalega Kristusa ter postanejo oznanjevalci tretjega tisočletja. Sporočila o tej Resnici, ki spreminja življenja vseh ljudi, ne moremo zadržati zgolj zase, je dejal in zbrane na Trgu svetega Petra povabil, naj molijo: Jezus, ki si s svojim vstajenjem od mrtvih napovedal naše vstajenje, verujemo vate.

Ob koncu kateheze in povzetkov katehez v osmih jezikih je Benedikt XVI. še pozdravil romarje, nato pa mu je francosko govoreči romar nenapovedano voščil za njegov 82. rojstni dan, ki ga praznuje danes, in 4. obletnico njegove izvolitve na Petrov sedež, ki se je bomo spomnili v nedeljo.