Nekako je razumljivo, da se vprašanje o Jezusovih bratih in sestrah vedno znova pojavlja, saj spada k najbolj prepoznavni resnici naše vere prav ta, da smo po krstu »pokopani« v Jezusovo smrt in vstajenje postali tudi mi Božji otroci in torej njegovi bratje in sestre. Z istim izrazom brat (gr. adelphós) tako prva Cerkev vse od začetka poimenuje tiste, ki so s krstom »v moči Očetovega veličastva vstali od mrtvih … in stopili na pot novega življenja« (Rim 6,4). Označba brat je tako postala eno prvih prepoznavnih imen za kristjane. Apostol Pavel tako v svojih pismih člane novih skupnosti največkrat, skoraj 200-krat, naziva prav z imenom bratje (prim. Rim 1,13; 7,1; 8,29; 1 Kor 1,10-11; 6,5-6; 15,6; 16,20; Gal 1,2 in drugod). V Prvem Pismu Korinčanom, kjer najbolj celovito predstavi življenje nove krščanske skupnosti, ki je resnično Kristusovo telo – Cerkev, Pavel takoj na začetku demonstrativno predstavi nekdanjega predstojnika shodnice v Korintu kot brata