Prvo berilo: Na Gospodovo zapoved je za vse dovolj jedi, 2 Kr 4,42–44; Ps 145;
drugo berilo: Eno telo, en Gospod, ena vera, en krst, Ef 4,1–6

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 6,1–15)

Tisti čas se je Jezus prepeljal na drugo stran Galilejskega, to je Tiberijskega jezera. Za njim je šla velika množica, ker je videla znamenja, ki jih je delal na bolnikih. On pa se je povzpel na goro in tam sedel s svojimi učenci. Blizu je bila pasha, judovski praznik. Ko je Jezus tedaj povzdignil oči in videl, da prihaja k njemu velika množica, je rekel Filipu: »Kje naj kupimo kruha, da bodo tile jedli?« To pa je rekel, ker ga je preizkušal; sam je namreč vedel, kaj bo storil. Filip mu je odgovoril: »Za dvesto denarijev kruha jim ne bi bilo dosti, da bi vsak dobil vsaj majhen kos.« Eden izmed njegovih učencev, Andrej, brat Simona Petra, mu je rekel: »Tukaj je deček, ki ima pet ječmenovih hlebov in dve ribi, a kaj je to za toliko ljudi?« Jezus je dejal: »Posedite ljudi.« Bilo pa je na tistem kraju veliko trave. Posedlo je torej kakih pet tisoč mož. Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče. Prav tako je razdelil tudi ribe, kolikor so hoteli. Ko so se najedli, je rekel svojim učencem: »Poberite koščke, ki so ostali, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so jih torej in napolnili dvanajst košar s koščki, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali tistim, ki so jedli. Ko so ljudje videli, da je storil znamenje, so govorili: »Ta je resnično prerok, ki mora priti na svet.« Ker je Jezus spoznal, da nameravajo priti in ga s silo odvesti, da bi ga postavili za kralja, se je spet sam umaknil na goro.

Video razlaga za otroke

Žeja po živem Bogu

Piše: Simon Potnik

Kar malo strašljivo je dejstvo, da okoli nas kroži toliko verzij nas samih. Nekateri menijo, da smo zadržani, za druge smo zgovorni, eni nas vidijo kot prijazne in skrbne, za druge smo nedostopni in hladni. Vse to je privid, iluzija na podlagi dogodkov, odvisnih od zornega kota, počutja, okoliščin … Si upam v to kategorijo dati tudi pogled na Jezusa? Da ga definira moje spoznanje, moja pobožnost, moje prepričanje, moje izkustvo? Precej tvegano glede na to, da je moja večnost odvisna od mojega odnosa z njim. Morda pa moje srce omehča njegov pogled.

Jezus pozna skrivnosti srca in nam prihaja naproti tam, kjer smo.

Ljubeč pogled

Danes se Jezusov pogled spet ustavi na ljudeh. Že prejšnji teden smo brali, da se mu je množica smilila. Vidi množico in v množici vidi vsakega posameznika. Nikogar ne spregleda. Njegov pogled je sočuten in ljubeč. Čuti lakoto telesa in še globlje hrepenenje, ki ga niti sami ne znamo izraziti. Pozna skrivnosti srca in nam prihaja naproti tam, kjer smo. Kot dober učitelj pred razredom postavlja vprašanje. Pogled učencev usmerja k množici, ki prihaja. Osvobaja jih njih samih. Apostoli se ukvarjajo s tem, kaj naj storijo. Takšne množice še ni bilo in gotovo bo prišlo na ušesa Herodu in Rimljanom in pismoukom, ki samo čakajo, da se kaj zalomi. Pa še škoda se dela, končno je pognalo nekaj trave, ki bi bila dobra paša za okoliške črede, zdaj bo vse poteptano in uničeno. Kako bi rešili ta problem?

Razlago evangelija piše duhovnik Simon Potnik. FOTO: Jerneja Golob/arhiv Družine

Njegovo preobilje

Jezusova prisotnost je prisotnost nebeškega kraljestva, s tem tudi njegove zakonitosti. Ni ujet v gravitacijo potrošništva in ekonomijo nemoči. Kako bi nahranili te lačne? Ne vseh na svetu. Kako lahko pomagam tem, do katerih gojim simpatijo, tem, ki izvabljajo moje sočutje, me delajo usmiljenega? Lahko začnem tu, tudi če ne vem, kako. Jezusov pogled bo v meni izzval vprašanje Filipu: Kako neki naj potolažim sosedo, ki je ovdovela? Kako naj se na hodniku obnašam do mladeniča, ki posega po pijači? Lahko kaj storim za sestrično, ki je ravno rodila, partner pa je malo pred tem izgubil službo? Jezusov pogled, ki me vabi v problem. In gotovo se bo slišal Andrejev odgovor petih hlebov in dveh rib. Jezusova logika obrača stvari na glavo oziroma spet nazaj na noge. To tvoje, moje sočutje, morda ni veliko, skozi Njegove roke pa je preobilje. Postane znamenje nebeškega kraljestva tukaj.

To obilje pa se ne da primerjati s tem, kar On sam je. Res mu sledijo zato, ker so doživeli ozdravljenja, zdaj še obilje hrane, toda kmalu bo zavela velika noč, ko bo sleherni kristjan deležen kruha življenja.

Zato bolj kot za kruh prosim za lakoto in žejo po živem Bogu.