Prvo berilo: Kristusovo kraljestvo je neuničljivo, Dan 7,13–14;
Ps 93;
drugo berilo: Napravil nas je za kraljestvo in za duhovnike, Rim 1,5–8

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 18,33b–37)

Tisti čas je Pilat rekel Jezusu: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoril: »Praviš ti to sam od sebe ali so ti drugi povedali o meni?« Pilat je odvrnil: »Sem mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izročili meni. Kaj si storil?« Jezus je odgovoril: »Moje kraljestvo ni od tega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od tega sveta, bi se moji služabniki bojevali, da ne bi bil izročen Judom, toda moje kraljestvo ni od tod.« Pilat mu je rekel: »Torej si ti vendarle kralj?« Jezus je odgovoril: »Ti praviš, da sem kralj. Jaz sem zato rojen in sem zato prišel na svet, da pričujem za resnico. Kdor je iz resnice, posluša moj glas.«

Video razlaga za otroke

Kdo je moj kralj

Piše: Simon Potnik

Ko Pilat Jezusa vpraša: »Torej, ali si kralj?«, dobi odgovor, ki presega vse človeške kategorije: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« Kralj, ki govori o resnici, o svetu, ki ga ne oblikujejo človeške ambicije, ampak Božja ljubezen. Pilat, mogočni sodnik, pred katerim bi moral vsak trepetati, se znajde pred ranljivim ujetnikom, ki pa ga ne more zastrašiti. Jezus ne brani sebe. Brani resnico. Njegovo kraljestvo ni zgrajeno na silah tega sveta, ampak na ljubezni, ki daje življenje.

Jezusov prestol ni zlat in bleščeč. Lesen se začne v jaslih in konča na križu. Njegovo kraljestvo je kraljestvo služenja in darovanja. On je kralj, ki ne dviguje meča, ampak odpira svoje srce, ki ne ukazuje in ne pošilja v smrt, ampak gre sam na križ, da bi mi živeli.

 Jezus je kralj, ki ne dviguje meča, ampak odpira svoje srce.

Jezusov križ ni poraz, ampak zmaga. V njegovem ponižanju se razodeva najvišja moč ljubezni. To je kralj, ki vabi tudi nas, da se vprašamo: Kdo je moj kralj? Koga v resnici poslušam? Komu sledim? Kolikokrat se znajdemo v Pilatovem položaju – poznamo Jezusa, toda ne zberemo poguma, da bi ga priznali za svojega kralja. Raje ostanemo v udobju povprečja, kjer vera ne zahteva preveč. Toda Jezus nas ne kliče k povprečnosti. Kliče nas, da stopimo iz sebe, da mu zaupamo vse in ga postavimo v središče svojega življenja.

To je zadnja nedelja cerkvenega leta. Čas, da se ozremo nazaj in se vprašamo: Kako sem živel? Je moje srce odprto za Kristusa, kralja ljubezni in resnice? Ali pa ga, tako kot Pilat, puščam stati pred seboj, neodločen, poln izgovorov in strahu?

Duhovnik Simon Potnik. FOTO: Siniša Kanižaj

Kraljestvo, ki je tukaj že zdaj

Zadnja nedelja v tem cerkvenem letu. Konec dober, vse dobro, pravimo. Lahko pa je tudi zadnja priložnost. Kdo nam jamči, da bomo doživeli še naslednje obhajanje nedelje Kristusa Kralja?! Morda doživljam eno izmed zadnjih srečanj z Jezusom. Pilat ga je. In imel je izjemno priložnost. Jezusu ni dovolj, da vemo o njem to, kar so nam drugi povedali. Pilat je imel priložnost, da osebno prepozna in sprejme Jezusa, to pa potem vodi v spremembo življenja. Ubogi mi, po vseh teh letih verouka, kaj šele mi, ki verouk poučujemo, pridigamo, o njem pišemo! Toliko besed o Jezusu, če pa v vsem tem ni osebnega srečanja z Njim, je vse le žalostna kronika, dolgočasni letopis in prej ali slej zaprašen življenjepis mlačnega, torej nevernega kristjana.

Kralj nas vabi, da vstopimo v to kraljestvo, da dovolimo, da njegova resnica preobrazi naše življenje.

Saj Kristusovo kraljestvo ni stvar prihodnosti. Že zdaj je tukaj, kjer se ljubimo, kjer služimo, kjer smo pripravljeni živeti drug za drugega. Kralj nas vabi, da vstopimo v to kraljestvo, da dovolimo, da njegova resnica preobrazi naše življenje. Danes je dan, ko se moremo odločiti: Komu bom služil? Komu bom zaupal svoje srce? Kdo bo moj kralj?

V njem smo svobodni. V njem so dobljene vse bitke tega sveta in nikogar in ničesar se nam ni treba več bati. On je naš kralj.