Sveto mašo je v cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju daroval slovenski misijonar Tone Kerin, ki na Madagaskarju deluje že 38 let. V pridigi je poudaril pomen ljubezni do Boga in do bližnjega, saj »kdor ljubi Boga, ljubi človeka in kdor ljubi človeka, ljubi Boga«. Mlade je povabil, da z ljubeznijo oznanjajo Jezusa po vsem svetu in tudi doma – v svoji družini, šoli, na fakulteti. Pri maši so sodelovali prostovoljci programa POTA, Tone Kerin pa je misijonsko vzdušje ustvaril tudi z malgaškim očenašem.

Sveto mašo je daroval slovenski misijonar Tone Kerin. FOTO: Klemen Kraševec/Katoliška mladina

Večer se je nadaljeval v prostorih Katoliške mladine, kjer se je misijonarju z Madagaskarja pridružila še sestra Zvonka Mikec, ki je v misijonih že od leta 1990. Najprej je delovala v Angoli, potem deset let v Mozambiku, v začetku tega leta pa se je ponovno vrnila v »njeno« Angolo, kot jo sama imenuje. Pogovor z misijonarjema je vodila nekdanja laiška misijonarka Katja Ravnikar in ju povprašala o njunem delu, kulturi in težavah na misijonu ter načrtih za naprej.

Tone Kerin, Zvonka Mikecin Katja Ravnikar. FOTO: Klemen Kraševec/Katoliška mladina

Tone Kerin je povedal, da je na Madagaskarju zgradil že 28 cerkva v krajih, kjer prej še niso poznali krščanstva in je bilo močno razširjeno, da so ljudje po nasvete hodili k vaškim čarovnikom. Kljub temu so ga lepo sprejeli in se hitro odločili za katoliško vero. Sestre, med katerimi deluje tudi s. Zvonka Mikec, pa se bolj kot gradnji cerkva posvečajo vzgoji in sociali. Zgradile so že veliko šol, poleg poučevanja pa pripravljajo dekleta na redovniško življenje. Sama je po vrnitvi v Angolo prevzela odgovornost za ekonomijo cele province, kljub temu pa še vedno najde čas za delo v šoli, srečanja z mladimi in kateheze.

Kljub temu, da misijonarji velikokrat govorijo o vseh lepih stvareh, ki se dogajajo na misijonih, pa ni vedno lahko. Ob prihodu na misijon se takoj soočijo z neznanjem jezika, drugo kulturo, drugačno hrano in načinom življenja. Oba misijonarja sta izpostavila, kako pomembno je, da rušijo zidove in sprejemajo njihovo kulturo, čeprav bi sami kdaj ravnali drugače kot domačini.

Pogosto jim pri delu težave povzročajo tudi vojne ali naravne nesreče. Tone Kerin je povedal, da so cikloni Malgašem uničili veliko pridelka. V takšnih situacijah se trudi ustvarjati dela, za katera da družinam plače, da si lahko kupijo hrano za preživetje. Sestra Zvonka Mikec je dodala, da so ljudje med seboj zelo solidarni, si pomagajo in najdejo hrano tudi za soseda, če mu te primanjkuje. Oba sta povedala, da se v težkih trenutkih zanašata na Božjo ljubezen, veliko jima pomenita molitev in evharistija, ki dajeta moč za delo čez cel dan, sestra pa poudarja tudi pomen skupnosti.

Načrtov za naprej je na misijonih vedno veliko. Sestre v Angoli trenutno načrtujejo gradnjo vrtca, nadaljevale pa bodo tudi z evangelizacijo, pastoralnim delom in poučevanjem novih učiteljev. Na Madagaskarju so načrti še naprej povezani s širitvijo krščanstva in vzpodbujanjem laikov k sodelovanju na župnijah. Tone Kerin pravi, da so laiki že precej aktivni in v njegovi odsotnosti poskrbijo za bogoslužja in molitev.

Oba misijonarja sta povedala, da v Afriških državah primanjkuje duhovniških in redovniških poklicev. Zbrane sta povabila, da se odločijo za prostovoljstvo na misijonih, se jim pridružijo kot laiški misijonarji ali pa najdejo svojo Afriko v Sloveniji in v domačem okolju pomagajo ter oznanjajo evangelij.

FOTO: Klemen Kraševec/Katoliška mladina