Prvo berilo: Bog sklene z Noetom zavezo po potopu, 1 Mz 9,8–15; Ps 25;

drugo berilo: Rešuje nas krst, ki je uresničenje Noetove rešitve iz potopa, 1 Pt 3,18–22.

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,12–15)

Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dni in satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!«

Videorazlaga za otroke

Avtor: Mitja Markovič

Zaupaj, upaj, ljubi

Piše: Simon Potnik

Na današnjo nedeljo Marko zariše kuliso, v kateri se znajde Jezus in kjer se pokaže to, kar se nato vidi na vsakem koraku njegovega delovanja: kako pristna je njegova predanost Očetovi volji, kako močno se čuti eno z Očetom in kako nujno se mu zdi, da se Duh, Sveti Duh, razodene. Zato v puščavi, ko ne beži pred skušnjavami, Jezus nikakor ni žrtev. Duh odvede Jezusa … ne hudi duh, pri Luku močno odmevajo vrstice, da se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in da ga je Duh vodil po puščavi, satan pa ga je skušal.

Provokacija hudega duha – tako znano vprašanje, če si Božji Sin – je več kot to. Je dvom, je strah, je obup hudega duha. Jezus je sredi divjine in skušnjav še bolj z Očetom. Tako postane puščava kraj srečanja z Bogom.

Puščava ni kazen, je pot.

Kolikokrat v stiski spremenimo mnenje, osredotočenost, se omehčamo, spreobrnemo, ponovno vzljubimo. Klic pepelnice – »Spreobrni se!« – je priložnost, je močno Očetovo povabilo v svobodo. Kraj groze postane rodovitna zemlja tišine. Zorana zemlja tihote je kraj srečanja sina z Očetom. Tu v puščavi odpadejo vse čipke in odvečnost, skozi puščavo se vrši eksodus.

Hočeš nočeš si v puščavi. Vse se spreminja, naglo; tam, kjer je zdaj peščena vzpetina, bo jutri prostranost, kjer je ravnina, nastajajo peščena rebra … Edino, kar se ne spremeni, je žgoče sonce, žeja in divja osamljenost. Tako je videti perspektiva življenja brez Boga. Živimo v poplavi »nimam časa«, v poplavi »znajdi se, preživi, uživaj« … Hlastamo za časom, ta pa nam neusmiljeno polzi iz rok. Koliko časa pa še imaš? Si upaš odgovoriti na to vprašanje?

Puščava bo ozelenela

Duh je odvedel Jezusa v puščavo … Bog je po Mojzesu povedel celotno ljudstvo skozi puščavo v svobodo. Ne bo šlo drugače. To ni kazen, to je pot, to je način, to je tvoj advent in tvoj post. Ko se ti šibijo kolena in se razblini še tisti preostanek verice, ki si jo podedoval, in rahlo šumljanje Božje prisotnosti, ko ne moreš več in padeš pred njim na kolena. Vprašanje v tej tvoji situaciji, kjer koli si, v katerem koli stanu in stanju, je: Ali ljubiš Boga ali njegove stvari?

Avtor razlage evangelija je Simon Potnik, župnik moderator v župnijah Pastoralne zveze Slovenj Gradec. FOTO: Vid Ponikvar/Sportida

Veliko težo dajemo Jezusovim besedam s križa. Prav tako njegovim poveličanim besedam, ki jih je namenil svojim po vstajenju. Danes pa smo priča njegovim prvim besedam. So besede moči (čas se je dopolnil) in upanja (Božje kraljestvo se je približalo). Sledi rešitev: spreobrni se in veruj evangeliju.

Spreobrni se: zaupaj, upaj, ljubi. Zaupaj ljubezni. Kmalu bo puščava ozelenela in prej robata bo priča mnogim čudežem in uresničitvam prerokb. Med nas bodo zaveli blagri in prenekatero srce se bo vnelo za Boga. Moje tudi?