Prvo berilo: Ninivljani se spreobrnejo, Jon 3,1–5.10; Ps 25;
drugo berilo: Podoba tega sveta bo prešla, 1 Kor 7,29–31

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,14–20)

»Ko so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govoril: »Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Ko je šel ob Galilejskem jezeru, je zagledal Simona in Andreja, Simonovega brata, ki sta metala mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in naredil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedejevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedeja z najemniki v čolnu ter odšla za njim.«

Video razlaga za otroke

Spokorimo se in verujmo evangeliju

Piše: Simon Potnik

Na nedeljo Božje besede si malo pobliže poglejmo njen dinamični besednjak. En sam preplet glagolov in akcije, vse pa vodi k nebeškemu kraljestvu. Jezus ga oznani – in pokliče štiri možakarje, da mu sledijo. Kaj mora biti v glavah in srcih Andreja ter brata Simona, Janeza in brata Jakoba, da takoj pustijo vse in gredo za Jezusom?

Danes bi potreboval nekoga za stike z javnostjo, on pa začne s pokoro.

Tu smo pri prvem koraku, kaj pomeni biti Jezusov učenec: poslušno odgovoriti na njegov klic. Zanimiva je Jezusova priprava. Danes bi potreboval nekoga za stike z javnostjo, on pa začne s pokoro. Kdo še uporablja besedo pokora! Jezus kliče k spreobrnjenju, k spremembi smeri – ta pa je sestavljena iz konkretnih sprememb vsakodnevnih dejanj. Recimo, ne bom vstal ob 7. uri, ampak ob 6.30 in tiste pol ure izkoristil za nekaj športnih vaj in za branje Božje besede.

Najprej zaupanje

Zahtevi po spreobrnjenju sledi povabilo k verovanju. Ko išče sledilce, Jezus ne naredi razpisa, ne išče dovolj izobraženih, z vezami, pravim priimkom, dovolj zdravih, bogatih, lepih. Spreobrni se in veruj – in pridi. Verjeti so morali, da je Jezus vreden, da zapustijo vse in mu sledijo. Hodi in gleda. V Simonu vidi skalo, v Samarijanki pričevalko, v Lazarju Očetovo moč, v Janezu nebeščana, v prešuštnici ljubečo ženo.

Kliče mi: Sledi mi. Ne bodi poslušalec. Ne bodi opazovalec, kritik, samotar. Sledi mi.

On je Cerkev danes, ki hodi in vidi in prepoznava. Ne kliče v debato, ne v religijo. Vabi v življenje. V novo zapoved, v dvojno ljubezen: do Boga in do bližnjega. Vidi mene in v vseh sencah prepoznava tudi sonce, v moji zimi že prepoznava brstje in kleno klasje, v mojem grehu semena svetosti. Kliče mi: Sledi mi. Ne bodi poslušalec. Ne bodi opazovalec, kritik, samotar. Sledi mi. Zakaj? Potrebuješ premislek? Zaupanje vanj je pred argumentom in pred poslanstvom.

Začetek bujnosti

Štirim mojstrom ribolova se je odprl čisto nov svet. Šli so za njim, postali njegovi učenci, njegove priče in zaradi njih lahko danes sploh poznamo Boga, ga molimo in slavimo. Res je, da nihče ni nenadomestljiv, je pa enkraten, in kot takega me danes kliče Gospod. Ne pusti se prositi! Ne izgovarjaj se. Samo en trenutek te loči od odločitve za Boga. Ravno ta, zdaj. Si trenutek do nebes. In morda korak dlje do pekla. Kliče te iz tvoje pretirane aktivnosti ali iz cone udobja.

Ne pusti se prositi! Ne izgovarjaj se. Samo en trenutek te loči od odločitve za Boga.

Sledi preprost trenutek resnice: »Moj Bog in moje vse.« Ali pa bom ostal le priden kristjanček, še naprej na obalah zakrpanih mrež, kjer bom pripovedoval mimoidočim, da je tod mimo šel Jezus, in jim risal v pesek njegove stopinje in jedel ostanke rib in suhega kruha? Odrekati se vsemu zanj je začetek bujnosti in rodovitnosti. Ne želi, da poznam evangelij, vse je dal, da postanem del evangelija – veselo oznanilo svetu.