Tudi če tega dejansko ne vemo, je dokaj jasno, da se je Jezus kot otrok gotovo z navdušenjem igral skrivalnice, še več, tako zelo je užival v njih, da je to počel tudi, ko je bil že povsem odrasel mož, te njegove navihanosti mu niti strogost odraslosti ni mogla vzeti. Je bil pač po srcu še vedno otrok in je to tudi hotel ostati, saj je tako, da če »ne (p)ostanete kakor otroci, (pač) ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 18,3).

Potrebnost iskanja

In čeprav so ga ljudje iskali zaradi napačnih razlogov, ne »zato, ker so videli čudeže, ampak ker so jedli od hlebov in se nasitili« (Jn 6,26). Jezus hoče, da ga ljudje iščejo. Zakaj bi se sicer tako zelo skrival? Nenehno se skriva, da ga je treba iskati, če hočeš priti do njega; to je proces, ki ga želi Jezus od človeka: da ga neprenehoma išče, odkriva Njegov obraz sredi tako rutine polnega vsakdanjika, ker sicer človek pade v skušnjavo, da se zanj ne bi trudil več, da bi ga iskal vedno na istih krajih, v vedno istih doži...