Naš Oče bi lahko poslal Jezusa na svet kot odraslega človeka, pripravljenega in sposobnega začeti javno delovanje oznanjanja, učenja in ozdravljanja, vendar tega ni storil. Jezus je na svet prišel kot nebogljen novorojenček. Rodil se je Mariji, mladi ženi iz Nazareta, in tako kot vsi drugi dojenčki je potreboval nenehno materino skrb in zaščito.

Jezus je z leti odraščal in zorel; od malčka, ki je odkrival svet okoli sebe, do mladostnika, ki se je učil obrti zemeljskega očeta Jožefa. Kot odrasel je opravljal delo in vsako soboto molil v shodnici kot vsi drugi možje v Nazaretu. Vse to je delal v družini – sveti Družini.

Običajno vsakdanje družinsko življenje je Jezusa pripravljalo, da bo ob določenem času pripravljen uresničiti Očetov načrt odrešenja sveta. Tako pomembna je družina za Boga! V Gospodovih očeh je pomembna tudi naša družina. Tako močno jo ljubi, kot je ljubil sveto Družino! In tako kot jo je uporabil za pot milosti, lahko tudi našo družino uporabi enako, naj se nam zdi še tako nepopolna.

V Gospodovih očeh je pomembna tudi naša družina. Tako močno jo ljubi, kot je ljubil sveto Družino!

Cerkev v nedeljo po božiču obhaja praznik Svete Družine. V adventnem eseju se bomo posvetili družinskemu življenju. Ogledali si bomo, kako Jezusovo učlovečenje razodeva Božji namen za družine in kako nam naklanja milost, da živimo po njem.

Božji načrt za zakon in družino

Bog je že na začetku stvarjenja razodel svoj načrt za zakonsko in družinsko življenje. Pisec Prve Mojzesove knjige nam pove, da je Bog, potem ko je ustvaril prvega človeka, želel poiskati »pomoč« zanj, toda nobeno bitje, ki ga je predstavil Adamu, ni bilo primerno (1 Mz 2,18). Nato je iz Adamovega rebra ustvaril prvo žensko in Adam jo je sprejel, rekoč: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa« (1 Mz 2,23). Pisec Prve Mojzesova knjige še doda: »Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso« (1 Mz 2,24). Pojem moža in žene, združenih v telesu in duši, se je samemu Jezusu zdel tako pomemben, da je navedel to vrstico, ko je govoril o zakonski zvezi (prim. Mt 19,5).

Adam in Eva sta naposled podlegla skušnjavi kače in ju je Gospod izgnal iz rajskega vrta, toda njun greh ni pokvaril Božjega načrta za zakonsko zvezo moža in žene. Očetje drugega vatikanskega cerkvenega zbora so zapisali: »Sam Bog je stvarnik zakonske zveze« (O Cerkvi v sedanjem svetu, 48). 

Bog je skozi vso Prvo Mojzesovo knjigo deloval po družinah, pogosto neurejenih, da je k sebi klical ljudi, ki so ga častili in mu bili pokorni. Abraham in Sara, Izak in Rebeka, Jakob in Rahela – oni in njihovi potomci so bili nepopolni, pa vendar jih je Bog lahko uporabil za uresničevanje svojega odrešenjskega načrta.

Bog še vedno vabi družine, naj odigrajo vlogo pri nenehnem spreobračanju sveta.

Bog nas je že odrešil po Jezusu, vendar še vedno vabi družine, naj odigrajo vlogo pri nenehnem spreobračanju sveta, kajti v družinah postaja vidna Jezusova ljubezen – v nekem smislu »utelešajo« njegovo ljubezen. Zaveza ljubezni med možem in ženo odseva zavezo ljubezni našega Očeta. Darovanjska ljubezen staršev do otrok zrcali Jezusovo ljubezen do nas, ko se je daroval na križu. Tako otroci spoznavajo Božji značaj in ljubezen.

Milost Jezusa Kristusa

Iz izkušenj vemo, da zakonsko in družinsko življenje vsebujeta številne in včasih zahtevne preizkušnje. In ob tem se sprašujemo, kako dobre podobe Božje ljubezni so družine. Toda po zakramentu svetega zakona imamo dostop do milosti, ki nenehno izvira iz stvari našega križanega Zveličarja. Tako kot je Sveta Družina pri Bogu iskala pomoč pri preizkušnjah, ki jih je prestajala, se tudi mi lahko obračamo na Očeta in njegovega Sina Jezusa, in prosimo za milost, ki nam bo pomagala preživeti preizkušnje.

In ne le preizkušnje! Tudi vsakdanji izzivi, ko se trudimo ljubiti družinske člane in skrbeti zanje, nam pomagajo postati bolj ljubeči, potrpežljivi in usmiljeni. Cilj vsakega poslanstva, tudi poslanstva zakona in družine, je rast v svetosti. Bolj rastemo, bolj svetu odsevamo Božjo ljubezen.

Cilj vsakega poslanstva, tudi poslanstva zakona in družine, je rast v svetosti.

Žal vemo, da zakoni razpadejo, otroci zaidejo na stranpota, odnosi pa se skrhajo. A tudi ko se vse to zgodi, nas Odrešenik ne zapusti. Jezus nam vselej stoji ob strani v naših bojih, pripravljen se nas je usmiliti, nas pomiriti in potolažiti. Sočustvuje z našimi slabostmi, pa tudi s slabostmi naših bližnjih. Ve tudi, da ne moremo nadzirati, kaj mislijo in delajo naši družinski člani.

A tudi kadar so naše družine daleč od popolnosti, lahko postanejo sredstvo milosti za druge, pa tudi prepričljive pričevalke Božje dobrote in zvestobe. Ko v preizkušnjah vztrajamo v veri, lahko postanemo žive priče, da je Bog vedno z nami. Zaradi zaupanja v Gospoda smo lahko tudi vzorniki nenehnega zanašanja na Božjo milost.

A tudi kadar so naše družine daleč od popolnosti, lahko postanejo sredstvo milosti za druge.

Celoten članek je dostopen naročnikom, ki ga lahko preberete v tiskani ali digitalni izdaji revije Beseda med nami (6/2023).