Prvo berilo: Bog govori po preroku, 5 Mz 18,15–20; Ps 95;
Drugo berilo: Neomožena skrbi za to, kar je Gospodovega, 1 Kor 7,32–35

Iz svetega evangelija po Marku (Mr 1,21-28)

V Kafarnáumu je Jezus v soboto šel v shodnico in učil. Strmeli so nad njegovim naukom, kajti učil jih je kakor nekdo, ki ima oblast, in ne kakor pismouki. V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom in je zavpil: »Kaj imamo s teboj, Jezus Nazarečan? Si nas prišel pokončat? Vem, kdo si: Sveti, Božji.« Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« In glas o njem se je takoj razširil po vsej okolici Galileje.

Video razlaga za otroke

Resnični Jezus

Piše: Simon Potnik

Današnje razmišljanje ni za nas, redne nedeljnike. Na prvi pogled. Ne, ker tega ne bi potrebovali, pač pa, ker ga bomo ali z lahkoto preslišali ali pa se postavili v obrambno držo.

Prijazen?

Kaj se dogaja? Jezus spregovori v templju. Prisotni najprej strmijo. Strmeti pomeni najprej nepremično gledati, zaradi velikega vznemirjenja na nekako otrpniti. To vznemirjenje lahko gre ali v občudovanje ali v zanikanje.

Nič ni narobe s prijaznostjo, problem je, ker smo podobe o Jezusu pomešali z resničnim Jezusom.

Ko ga poslušam, kaj se dogaja v mojih mislih? Spominjam se dame, ki mi je pripovedovala, da se samo sprehodi skozi pohištveni salon, in že vidi svojo hišo preurejeno. Me izziva, ta dama! Kolikokrat se moram še sprehajati po Poti (Jn 14,6), kolikokrat še slišati o mogočnih Božjih delih, ki jih je storil po mnogih malih, da na vprašanje, kakšen je Jezus, ne bom odgovarjal kot polpismeni veroučenci v en glas: »Prijazen.« To prijaznost dajemo skupaj z neškodljivostjo in neučinkovitostjo. Pa ni nič narobe s prijaznostjo, problem je, ker smo podobe o Jezusu pomešali z resničnim Jezusom. Dejansko se v Svetem pismu beseda prijazen pojavi samo dvakrat, pri Sirahu in pri Pavlu. V hebrejščini in grščini najdemo kar nekaj sopomenk, nikakor pa se nobena od teh ne nanaša na Jezusa.

Mogočno, noro, vsemogočno

Ga pa danes opišejo kot tistega, ki poučuje z močjo. In marsikaj bodo z njim še doživeli. Da mu je narava pokorna, da ozdravlja, da čudežno pomnožuje hrano in dela iz vode vino. Toda to, kar ga dela močnega, ga dela tudi nevarnega.

Sobota je bila in kakor vsak pobožen jud je šel Jezus v tempelj. In jih je učil. Med množico je nedeljnik, ki mirno prihaja vsak teden k bogoslužju, morda celo bere berilo ali poje na koru – in prav vztrepeta, ko se ob njem pojavi Jezus. Vsi so vznemirjeni, eni navdušeni, drugi prestrašeni. »Kaj imamo s teboj?« Ali kaj hočeš od mene?

Bog je Bog svobode. Na poti izgona iz raja je zastavil svojega Sina, da je postal pot v nebesa. In to ni prijazno, to je mogočno, noro, vsemogočno, Božje.

Prah sprašuje Stvarnika! Kaj pa lahko sploh dam Vsemogočnemu?! Tako udobno mi je v moji veri. Znotraj religije sem si ustvaril še svojo. Zato ni čudno, da se k temu negodovanju pridruži še: »Si nas prišel uničit?« Ponavlja se zgodba prvega greha – Bog je predstavljen kot tekmec človeku. In ponavlja se zgodba odrešenja. Dolgo je zdržal hudi duh v človeku. Z njim celo prihajal k molitvam. Ker dokler niso osebne, dokler se ne dotikajo mojega resničnega življenja, dokler so to lepe besede, hudega duha to ne moti. Dokler je bil ta jud ali danes kristjan lepo vzgojen kot cerkvena miš ali pohleven vernik, je vse pod nadzorom. Bog pa je Bog svobode. Na poti izgona iz raja je zastavil svojega Sina, da je postal pot v nebesa. In to ni prijazno, to je mogočno, noro, vsemogočno, Božje.

Takrat se je pokazalo, da je Jezus gospodar srca, in se potrjuje tudi danes.

To, kar ga dela močnega, ga dela tudi nevarnega.