Srečanja so se poleg zdajšnjih in nekdanjih misijonarjev udeležili tudi laiški misijonarji, ki so del življenja posvetili pomoči ubogim v misijonskih deželah, in mladi iz skupine SLED, ki se na delo v misijonih še pripravljajo pod okriljem Misijonskega središča Slovenije.

Mašo daroval nadškof Zore

Sveto mašo je ob somaševanju misijonarjev daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ki je v pridigi izpostavil, da se ljudem našega časa, tudi kristjanom, pogosto dogaja, da nebeškega Očeta ali pa Jezusa Kristusa jemljemo kot nekakšen podaljšek.

Jezus kot podaljšek

»Kjer jaz ne zmorem več, se zatečem k njemu; ko zdravila ne pomagajo več, se zatečem k njemu; ko zdravniki ne pomagajo več, začnem opravljati devetdnevnice, da bi se zgodil čudež. Tako tudi kristjan živi iz samega sebe. Njegove molitve so lahko zelo goreče in njegove devetdnevnice zelo predane, a živi iz samega sebe, Bog je le podaljšek njegove nemoči. Ne živi iz Boga, iz Očetove ljubezni. Zato Jezus poudarja: Iščite Božje kraljestvo, iščite njegovo pravičnost, in vse drugo vam bo navrženo,« je poudaril nadškof Zore.

Sveto mašo je ob somaševanju misijonarjev daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. FOTO: FB Misijonsko središče Slovenije

Iz zahvale je raslo Jezusovo zaupanje v Očeta

Božje kraljestvo pa je Jezus Kristus sam, učlovečeni Božji sin, naš brat in odrešenik, ne podaljšek naše nemoči, temveč je, nadaljuje ljubljanski nadškof, odložil veličastvo pri Očetu in postal eden od nas, se ponižal, izpraznil, postal človek. »Uči nas živeti, kako naj kristjan živi svojo vero, da jo bo potem lahko oznanjal. Živi naj kot On. Pred vsakim čudežem se je Jezus najprej zahvalil nebeškemu Očetu. Oče je tisti, ki ljubi, in vsak čudež je razodetje njegove ljubezni. In iz te zahvale je raslo njegovo zaupanje v Očeta,« je podčrtal Stanislav Zore.

Ponudbe sveta na eni strani in Očetova volja na drugi

Kako naivno je naše razmišljanje, kako je bilo Jezusu – saj je bil Božji sin, saj je bil Bog! – preprosto živeti človeško življenje; samo poglejmo njegove molitve: zgodaj zjutraj, pozno zvečer, vso noč, na gori, v samoti. Zakaj? »Da je mogel izpolniti Očetovo voljo. Jezus je bil, tako kot mi, razpet med ponudbami sveta in med Očetovo voljo. Svet mu je govoril: če si Božji sin, naj bodo ti kamni kruh; če si Božji sin, stopi s križa in bomo verovali … Od začetka javnega delovanja do zadnjega izdiha na Kalvariji ves čas ponudbe sveta. In, na drugi strani, ves čas Očetova volja, silno preprosta in strašno zahtevna: živeti ljubezen do konca,« odgovori nadškof Zore.

Knjiga o p. Mihi Drevenšku, Daleč naprej je tekel, TUKAJ.

Živeti ljubezen do konca

Ljubezen »do konca« pa, nadaljuje nadškof, ne pomeni do smrti, temveč do molitve za odpuščanje; ta ljubezen do konca je odrešenje. »Ponudbe sveta so ostajanje v ločenosti od Boga. In Jezus se mora odločati, kakor mi, za Očeta ali za to, kar ponuja svet. Svet bi ga naredil za kralja, zvestoba Očetu ga pelje na križ. On pa izbira. In zato moli. Njegovo življenje je ena sama naslonjenost na Očeta, da bi se prav odločil in našel v sebi potrebno moč, da bi rekel 'ne' ponudbam sveta in bi živel Očetovo voljo.«

Zahvala misijonarjem

Stanislav Zore je misijonarje nagovoril, naj tudi slovenski Cerkvi in slovenskim kristjanom prinašajo nekaj zavesti, da je dejstvo biti kristjan hkrati biti tudi poslan oznanjat evangelij. »Tako zelo smo ujeti v zahodno družbo, v kateri smo vajeni jemati, dobivati, pozabljamo pa, da je življenje treba dajati, če želimo, da bo rodovitno. Zato se vam iskreno zahvaljujem ne le za poslanstvo oznanjevanja, ki ga živite med svojimi ljudmi, temveč tudi za to, kar dajete Cerkvi, iz katere ste izšli, iz katere ste zrasli, v kateri ste si pridobili znanje in gorečnost za to, da ste danes Kristusovi misijonarji po različnih koncih sveta.«

Spomin na pokojne misijonarje

Nadškof Zore se je spomnil tudi pokojnih misijonarjev, zlasti p. Mihe Drevenška, pa tudi škofa Metoda Piriha, ki je bil z vso srčnostjo z misijonarji, se zanimal zanje, jih obiskoval. »Naj Gospod vse naše pokojne misijonarje objame s svojo ljubeznijo, naj v njegovi bližini, v njegovem objemu, spoznajo, koga so oznanjali. Naj jim bo Gospod velikodušen Oče v potrjevanju vsega, kar so kot misijonarji naredili,« je dodal nadškof Zore, pri Slovenski škofovski konferenci zadolžen za misijone.

Med navzočimi misijonarji je tudi nadškof metropolit v turškem Izmirju msgr. Martin Kmetec. FOTO: FB Misijonsko središče Slovenije

Štiridnevno dogajanje v Dekanijah Ptuj in Zavrč

Srečanje je bilo sicer del štiridnevnega misijonskega dogajanja v Dekanijah Ptuj in Zavrč, v katerih se spominjajo 10. obletnice smrti p. Mihe Drevenška, dolgoletnega misijonarja v Zambiji, kjer je leta 2011 tudi umrl.

Navzoči misijonarji

Tako so tridnevnico po župnijah obeh dekanij vodili navzoči slovenski misijonarji s. Dorica Sever (Kanada), s. Agata Kociper (Brazilija), s. Hermina Nemšak (Slonokoščena obala), s. Cvetka Muzek (Slovaška), p. Stanko Rozman (Zambija), p. Ernest Benko (Zambija), Tone Grm (Mozambik), Jože Andolšek (Etiopija, na daljavo) in msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit v turškem Izmirju.

Spominski glasbeni večer

Sinoči je bil pod velikim šotorom za cerkvijo na Vidmu pri Ptuju v spomin na 10. obletnico smrti p. Mihe Drevenška njemu posvečen glasbeni večer, ki so ga sooblikovali p. Janez Ferlež, Antonio Tkalec, OMPZ župnije sv. Marko Markovci, s. Cvetka Muzek in domačin Robert Butolen s harmoniko.

Danes popoldne še maša za p. Miho Drevenška

Gost večera je bil msgr. Martin Kmetec, ki bo danes ob 16. uri prav tako pod velikim šotorom navzoč tudi pri sveti maši za pokojnega p. Miho Drevenška. Somaševanje bo vodil mariborski nadškof msgr. mag. Alojzij Cvikl, prepevali bodo združeni pevski zbori župnij iz Dekanij Ptuj in Zavrč.