V Tokiu je včeraj umrl p. Adolfo Nicolas, nekdanji vrhovni predstojnik jezuitov. Sedanji vrhovni predstojnik Družbe Jezusove p. Arturo Sosa DJ je žalostno novico vsej Družbi sporočil v pismu, ki ga objavlja Radio Vatikan.

Pismo vsej Družbi

Dragi bratje, z občutki žalosti in hvaležnosti vas obveščam, da je Gospod 20. maja 2020 v Tokiu poklical k sebi p. Adolfa Nicolása, nekdanjega vrhovnega predstojnika.

P. Nicolás, ki smo ga mnogi izmed nas čustveno klicali »Adolfo«, jezuiti iz Tihooceanske Azije pa so ga imenovali »Nico«, se je rodil 29. aprila 1936 v španski Palencii. V Družbo je vstopil 14. septembra 1953, duhovniško posvečenje je prejel 17. marca 1967. Kot sholastik je bil poslan na Japonsko, kjer je bil med drugim profesor teologije, rektor sholastikata in provincial, nato pa se je ukvarjal s socialnim delom med priseljenci v Tokiu. Skoraj deset let je živel na Filipinih, kjer je vodil East Asian Pastoral Institute (EAPI) in je bil predsednik Konference provincialov Vzhodne Azije in Oceanije. Po odstopu s položaja vrhovnega predstojnika Družbe se je vrnil v Manilo kot duhovni spremljevalec EAPI in mednarodne rezidence Arrupe.

P. Nicolás je bil izvoljen za vrhovnega predstojnika na 35. generalni kongregaciji 19. januarja 2008. Osem let pozneje, 3. oktobra 2016, je 36. generalna kongregacija sprejela njegov odstop. Ob tej priložnosti je p. Federico Lombardi na člane Kongregacije in Družbe naslovil čustvene besede, s katerimi se je zahvalil p. Nicolásu za njegovo požrtvovalnost in službo vrhovnega predstojnika. Vabim vas, da znova preberete to zahvalo, ki jo najdete v zbirki besedil 36. generalne kongregacije (v slovenskem prevodu na str. 84, op. F.K.), ker na opazen način obnovi osebni slog p. Nicolása v izvrševanju avtoritete, slog, ki je imel v sebi toplino, dobroto in veselje. Ta nagovor poudarja tudi številne prispevke p. Nicolása kot vrhovnega predstojnika k življenju Družbe in Cerkve. Z besedami p. Lombardija, ne bomo pozabili dveh besed, ki jih je nenehno ponavljal, da bi nas vzpodbudil k obnovi Družbe: »univerzalnost« (našega poklica in poslanstva) in »globina« (tako duhovna kot intelektualna, na področju naših poslanstev).

Najboljši način, da se spomnimo p. Adolfa Nicolása, je morda njegova kratka molitev, ki jo je napisal na koncu osemdnevnih duhovnih vaj leta 2011 skupaj z generalnim konzultom. Te duhovne vaje je tudi vodil. V mesecih, ki so sledili tem duhovnim vajam, smo nekaj konzultov začeli s to molitvijo, ki je nastala iz osebne meditacije p. Nicolása o čudežnem ribolovu v 21. poglavju Janezovega evangelija. Ta molitev je odličen povzetek njegove osebnosti in duhovnosti. Tu je v izvirni različici:

»Gospod Jezus,
katere slabosti si videl v nas in si se, kljub vsemu, odločil, da nas pokličeš k sodelovanju v svojem poslanstvu?
Zahvaljujemo se ti, da si nas poklical, in te prosimo, da ne pozabiš svoje obljube, da boš z nami do konca časov.
Pogosto imamo občutek, da smo se trudili zaman vso noč in morda pozabljamo, da si z nami.
Prosimo te, bodi navzoč v našem življenju in delovanju danes, jutri in v časih, ki bodo še prišli.
Napolni s svojo ljubeznijo naše življenje, ki ga izročamo v tvojo službo.
Odstrani iz našega srca sebičnost, ki zaposluje naše misli z »našim« in »mojim« in z izključevanjem ter pomanjkanjem sočutja in veselja.
Razsvetli našega duha in srce in se nam nasmehni, ko stvari ne gredo, kot smo si želeli.
Daj nam, da bomo ob koncu dneva vse naše dni bolj združeni s teboj ter da bomo znali videti in odkriti več veselja in upanja okrog nas.
Vse to te prosimo, spominjajoč se, da smo slabotni ljudje in grešniki, vendar tvoji prijatelji.
Amen.«

Branje te molitve nas spominja na Adolfa takšnega, kot je bil: moder, ponižen in svoboden; popolnoma, velikodušno predan služenju; poln sočutja do vseh, ki trpijo na svetu, vendar tudi vznesen s svojo vero v vstalega Gospoda do upanja, ki presega meje; odličen prijatelj, kot so taki, ki se radi smejejo in druge nasmejijo; človek Evangelija. Pravi blagor je, da smo ga poznali. Ko molimo, da vstopi v veselje, ki je pri Gospodu, kateremu je služil in se ne konča, prosimo tudi, da bi mi znali še naprej služiti poslanstvu, kot je on delal, z dobroto, velikodušnostjo in veseljem.

Bratsko
Arturo Sosa DJ
Vrhovni predstojnik
Rim, 20. maja 2020