Glede hvaležnosti je tako, da kdor je jezen, ne more biti hvaležen. Hvaležnost je znak, da človek ne tiči v zameri, ni užaljen in ima vedno še malo prostora za to, da pomisli na drugega. Če se devet ozdravljenih gobavcev ne vrne k Jezusu, da bi se mu zahvalili, to pomeni, da so jezni, čeprav se tega nujno ne zavedajo. Lahko jih razumemo: saj če se njihova bolezen da tako hitro pozdraviti, potem ni razloga, da oni ne bi bili zdravi že vrsto let. Sploh ni razloga, da so zboleli. Zato se ne bodo vrnili k svojemu ozdravitelju. Izgubili so leta življenja in zdaj, ko so ozdravljeni, vidijo, da je bilo to nesmiselno. Je še kaka dobra stvar, ki se jim lahko zgodi v življenju, da bi oni ne bili več tako globoko jezni in bi se zanjo zahvalili? Ni je! Ni loterije, ki bi jih osrečila. Oni lahko, tako doživljajo, upravičeno hodijo po svetu in trosijo svojo jezo kamorkoli že. V primeru gobavcev je njihova prva tarča kar njihov ozdravitelj Jezus, ki se ga lotijo s t. i. pasivno agresijo. Svoje jez...