Ko poslušam in gledam, kaj se je dogajalo okoli mene, in ko ne tako daleč stran stolčen vrt sploh ni bil največja težava, vse pozitivno kar malo zvodeni. Rad bi, da optimistično zremo naprej, najdemo kakšno rešitev ali dve in si vsaj jeseni pričaramo več lepega, da bomo čim prej pozabili na poletno nevihto.

Kako načrtovati vrt ob vse hujših ujmah?

Povsem pozabiti slabih zadev v življenju tudi ni najbolje, zato se bom kar takoj, ko je zadeva še dokaj sveža, lotil toče. Je že tako, da je vsaka stvar za nekaj dobra, če ne drugega, nam je v poduk in nas lahko premakne naprej. Tako tudi sam zadnja leta vse pogosteje razmišljam o vrtovih, ki bi bili bolj odporni proti najhujšim ujmam. Toči v velikosti teniških žogic ne želim gledati v oči, niti si ne domišljam, da jo na vrtu lahko kako omilimo, a tistim bolj običajnim točam vendarle lahko preprečimo, da bi naredile toliko škode, kot so jo do zdaj.

Del rešitve je zagotovo izbira rastlin. Trdna bodeča možina (Eryngium sp.), bakljasta lilija (Kniphofia sp.) in marsikateri iglavec so le nekatere izmed rastlin, ki jih toča prizadene mnogo manj kot vrste in sorte z mehkimi in vodenimi stebli, velikimi tankimi listi … Že če bi »pametno« zamenjali četrtino rastlin na gredicah, bi bile posledice toče mnogo manj boleče.

Že če bi »pametno« zamenjali četrtino rastlin na gredicah, bi bile posledice toče mnogo manj boleče.

Nekaj jesenskih namigov

1. Da pa vendarle ne bom preveč obtičal v poletju, bi z vami rad delil še malo razmišljanja o jeseni. Tretje leto na vrtu spremljam »novost«, ki to v resnici ni. Gre za sejance ene izmed rdečih sort rudbekij. Večina vas pozna le zlato rumeno rudbekijo s črno sredico, ki je prava trdoživa zelnata trajnica, rdeče, oranžne in druge različice pa izhajajo predvsem iz vrste Rudbeckia hirta. Ta ima lahko socvetja še bujnejša in večja, a je nikoli nisem želel saditi, ker je znana po kratkoživosti in po tem, da ima raje toplejše lege na odcednih tleh. Predvsem zimska moča ji zelo škoduje. Tako tudi pri meni vsaka zima odnese sadiko ali dve. Pa nič zato, tiste, ki ostanejo, nadomestijo izgubljeno. 

V drugi polovici poletja skrbno opazujem rjasto rjavordeče odtenke na njihovih socvetjih. Ker so sejane, so si vse v detajlih različne, kot smo si ljudje. Ena izmed njih je celo zelo nizka in je kot temno rdeč pušeljc skrita za visokim rmanom, tako da jo moram iti »pozdravit« prav posebej, drugače skrita pred celim svetom ždi v svojem malem raju. Fascinira me dolgoživost teh socvetij in kako me rdeči odtenki skoraj paradoksalno pomirjajo in hkrati mene in vrt pripravljajo na jesen. Poskusite! Morda bo to le še ena rdeča cvetica na vašem vrtu, morda pa vas popelje v kakšen drug svet.

Bakljaste lilije ali raketice - žlahtnitelji so ustvarili celo kopico pocvitajočih sort, med njimi je mnogo tudi nižjih in v različnih odtenkih oranžne, koralno rožnate, bele, zelene in rumene barve. FOTO: Matic Sever

2. Še ena lepa povezava je med poletjem in jesenjo. Jesenska vresa je pravzaprav jesenska samo v višjih legah, v nižini bujno zacveti avgusta, so nas pa v svetu vrtnarstva zaradi bujnih rožnatih, vijoličnih, rdečkastih in belih sadik navadili, da gre za pravo jesensko lepotico. Marsikdo mi ob nakupovanju na vrtnariji reče, da ta vresa vsako leto sproti propade. To se dogaja predvsem zato, ker imajo te sadike zelo goste koreninske splete in je treba grudo močno natrgati, drugače se ne uspe vrasti v zemljo. Ker se ne vraste, je bolj občutljiva na zasušitev, ki pa je ne opazimo dovolj zgodaj, saj so poganjki delno oleseneli in cvetovi trpežni, tako da le izkušeno oko hitro opazi pomanjkanje vode. Znano je tudi, da so vrese (Callluna sp.) ljubiteljice kislih rastišč, zato so najlepše v šotnih rastiščih in jih je pametno dodati k slečem ali celo k ameriški borovnici.

Marsikdo mi ob nakupovanju na vrtnariji reče, da ta vresa vsako leto sproti propade. To se dogaja predvsem zato, ker imajo te sadike zelo goste koreninske splete in je treba grudo močno natrgati, drugače se ne uspe vrasti v zemljo.

3. Bakljaste lilije so marsikomu bolj poznane kot raketice. Starejše vrste in sorte so bile postavne in vpadljive zaradi velikosti in višine oranžno-rumenih socvetij, morda celo preveč vpadljive za slovenski vrt, in cvetele so enkrat. Žlahtnitelji so se potrudili in ustvarili celo kopico pocvitajočih sort, med njimi je mnogo tudi nižjih in v različnih odtenkih oranžne, koralno rožnate, bele, zelene in rumene barve. Tako se je cvetenje te poletne trajnice raztegnilo vse do oktobra. Možnih dobrih kombinacij je veliko, a okrasne trave v tem združevanju zasedajo prvo mesto!

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, jesen 2023. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.