»Papežev obisk je bil čudovito znamenje spodbude,« je v pogovoru za Radio Vatikan pojasnil nadškof Pizzaballa. Besede svetega očeta proti postavljanju zidov in proti razhajanjem so bile po njegovem mnenju »zelo pogumne«.

Vsako ločevanje, vsaka pregrada je znamenje strahu, pomanjkanja perspektiv in upanja, pomanjkanja vizij.

O papeževem nagovoru na ekumenskem molitvenem srečanju z migranti v Nikoziji, kjer je Frančišek govoril o bodečih žicah in taboriščih, je nadškof Pizzaballa dejal: »To so odprte rane, ki bodo še nekaj časa ostale odprte, pri tem si ne moremo delati nobenih utvar. Menim pa, da papež zelo pogumen, ker je izrekel te besede.« Da so bodeče žice žalitev za človeštvo, se običajno v javnosti ne govori. Vsako ločevanje, vsaka pregrada pa je znamenje strahu, pomanjkanja perspektiv in upanja, pomanjkanja vizij, tako patriarh Pizzaballa.

Atenski nadškof Theodoros Kontidis FOTO: Vatican Media

Nadškof Kontidis: papežev obisk v Grčiji »priložnost za edinost«

Atenski nadškof Theodoros Kontidis je papežev obisk v Grčiji opisal kot poziv k edinosti in obnovitvi vere, ne le med katoličani, ki vsak dan živijo v sekularizirani kulturi, temveč tudi med kristjani različnih veroizpovedi, predvsem pravoslavnimi in katoličani.

Papeževo sporočilo vedno izvira iz evangelija.

Nadškof Kontidis je v pogovoru za Radio Vatikan izpostavil, da papeževo sporočilo vedno izvira iz evangelija. Za nadškofovo občestvo, ki ga sestavljajo priseljenci z vsega sveta, »je pomembno, da se povežemo s papežem in občutimo, da smo ena Cerkev, ki nas povezuje vera in sam Kristus,« tako atenski nadškof.

Priložnost, da se spomnimo svoje dediščine

Nadškof Kontidis je papežev obisk občutil tudi kot »priložnost za vse, ki so se oddaljili od Cerkve ali jo celo zapustili«. »To je klic za vse nas, da se spomnimo svoje katoliške vere,« je prepričan cerkveni dostojanstvenik, pa tudi, da se spominjamo dediščine, ki jo je vsak katoličan prejel od svoje družine.

Papežev obisk je predstavljal tudi priložnost za vse, ki so se oddaljili od Cerkve ali jo celo zapustili.

Po nadškofovih besedah je to še posebej pomembno za Grke, ki vsakdanje življenje živijo v povsem sekularizirani kulturi. Včasih »pozabimo na svojo dušo, na njeno versko razsežnost in svojo vero,« zato je toliko bolj pomembno, da se »povežemo med seboj in sprejmemo prenovo svoje krščanske vere ter življenja kot udje Kristusovega telesa«.

Priložnost za edinost

Nadškof Kontidis še ugotavlja, da je papežev obisk tudi priložnost, da se spomnimo edinosti med vsemi, ki verujejo v Kristusa, »še posebej med katoličani in pravoslavnimi«. »Iste vere smo,« pojasnjuje nadškof, »z istimi izročili in celo zakramenti.« Kljub temu so Pravoslavne cerkve malce zadržane pri negovanju ekumenskih odnosov. Po njegovih besedah pravoslavni raje ohranjajo razdaljo, »ker ne želijo ničesar spreminjati«. Bojijo se reform, tako atenski katoliški škof, ker v Pravoslavni cerkvi te predstavljajo večji izziv, »saj nimajo osrednjega voditelja«.

Naša dolžnost je, da si prizadevamo za edinost med vsemi kristjani.

»Vsaka sprememba se zdi odveč in ogroža edinost Cerkve,« je še pojasnil nadškof Kontidis. Toda vprašanje edinosti med kristjani med vsemi, ki verujejo v Kristusa, »je izredno pomembno«, še posebej, če si delimo ista prepričanja in teologijo glede zakramentov. Zato, je odločen atenski nadškof, »mora vedno znova poskušati in nikoli obupati«. To je naša dolžnost, ki nam jo nalaga sam Kristus: »On si želi, da bi bili vsi Njegovi učenci med seboj povezani.«