Valovite gorice med Ljutomerom in Ormožem imajo v teh jesenskih dneh skoraj pravljično podobo. Tega domačini zaradi vpetosti v vsakdanje delo najbrž ne opazijo tako kot tujec, ki kar ne more odtrgati pogleda od razpotegnjenih gričev z domačijami, cerkvami in drevesi, pod katerimi vijugajo vrste rumenečih trsov. Mehkobna pokrajina se nam še močneje vtisne v spomin, če je ne opazujemo le skozi avtomobilsko okno, ampak se po njej tudi sprehodimo. Ker je Ormoška planinska pot veliko predolga za enodnevni izlet, nam ne preostane drugega, kot da prehodimo le njen del. Če izberemo pravega, lahko v nekaj urah pridemo celo do Jeruzalema in nazaj.



Preden si obujemo pohodne čevlje in oprtamo nahrbtnik, si na hitro oglejmo še nekaj zanimivosti, saj smo se vendar pripeljali od daleč! V Ormožu se lahko ustavimo ob gradu, se sprehodimo po mestnem jedru ali obiščemo cerkev sv. Jakoba. Med vožnjo do Koga pa bi bila škoda – ne samo zaradi prometnih predpisov – kar zdrveti skozi Miklavž pri Ormožu, saj si lahko pod župnijsko cerkvijo sv. Miklavža ogledamo kip lavantinskega škofa dr. Ivana Jožefa Tomažiča, ki se je tod rodil 1. avgusta 1876.


Spomenik lavantinskemu škofu Tomažiču v rojstnem Miklavžu pri Ormožu

S parkirišča pod župnijsko cerkvijo sv. Bolfenka na Kogu se vrnemo do ceste, ki pelje skozi vas. Krenemo proti severu, torej v smer, iz katere smo se pripeljali. Hiš ob cesti dolgo ne zmanjka, naposled pa le zavijemo navkreber do vodnega zbiralnika na Klumpi. Kockasta stavba je nekoliko nenavadna, toda zavite stopnice v kotu ter ograja na njenem vrhu kažejo, da vendarle stojimo pred čisto pravim razglednim stolpom. Na ozkih stopnicah se z zajetnim nahrbtnikom že po nekaj korakih tako zagozdimo, da se komajda rešimo iz mučnega položaja. V drugem poskusu je zgodba povsem drugačna – brez odvečnega tovora zlahka splezamo do stropa in odpremo pokrov, ki zapira pot na razgledno ploščad. Šele z nje vidimo, kako razpotegnjen je Kog in kako slikovito je pobočje pod njim, ki je zaradi ravnih vrst trte videti, kot bi ga kdo počesal.


Cerkev Žalostne Matere Božje v Jeruzalemu

Mimo sosednje domačije in skozi vinograd se spustimo na cesto, ki pelje v dolino. Preden prispemo na njeno dno, prestopimo na ovinku na poljsko pot proti zadnjim hišam v vasi Vuzmetinci. Svet je zdaj drugačen, kot smo ga okušali doslej. Trta je ostala zadaj, več je drevja in njiv. Za krajevno tablo se začnemo vzpenjati proti turistični kmetiji Puklavec. Pred njo zavijemo v desno, se sprehodimo po slemenu in skozi naselje Kajžar prispemo do ceste proti Ljutomeru. Po njej krenemo proti Miklavžu, vendar že precej pred njim zavijemo v stransko dolinico pod Jeruzalemom.

Asfalt se kmalu spremeni v makadam, ki narahlo vijuga med zelenimi travniki in rjavimi njivami. Za ograjo se pasejo konji in goved o, malce naprej stoji slikovita kapelica. Pri samotni domačiji se cesta razcepi. Krenemo v desno, prestopimo na poljsko pot, se vzpnemo med drevje in nadaljujemo ob napol podrti žičnati ograji ob robu gozda. Na njenem koncu zapustimo kolovoz in se med skrivenčenimi trsi povzpnemo na sleme, na katerem stoji cerkev Žalostne Matere Božje. Ob hiši pod njo je na ograji skrinjica z vpisno knjigo in žigom.


Klopotec pod Klumpo

V cerkvi izvemo, da so križniki v teh krajih pred davnimi stoletji postavili več stolpov in vanje namestili svete podobe, ob katerih so verniki opravljali pobožnosti. Na samem griču so zgradili stolp s podobo Žalostne Matere Božje, ki je posnetek podobe iz Jeruzalema v Sveti deželi, zato se je kraja prijelo ime Jeruzalem. Ko je sredi 17. stoletja tod razsajala kuga, sta se lastnika radgonskega gradu zaobljubila, da bosta postavila cerkev, če bo črna smrt odložila mrtvaško koso. Ker je morija ponehala, so julija 1652 položili temeljni kamen in na god sv. Uršule, 21. oktobra, je bila v cerkvi že maša. V naslednjih desetletjih sta se v krajevno zgodovino vpisala še dva pomembna dogodka: v Babjem klancu pod hribom so ženske leta 1664 porazile oddelek turške vojske, ki je pustošil po okolici, štiri desetletja pozneje pa je miklavški župnik Martin Stariha z župljani premagal kruce (upornike proti Habsburžanom), ki so semkaj pridrli z Madžarske.

Ob sprehodu skozi zgodovino ne pozabimo na sprehod po obzorju, saj slovi Jeruzalem tudi po lepem razgledu. V lepem vremenu nam pogled odjadra daleč prek meja pokrajine, po kateri nas je peljala pot.


Nedeljska maša
V župnijski cerkvi sv. Bolfenka na Kogu, v cerkvi Žalostne Matere Božje na Jeruzalemu.

OSNOVNI PODATKI
Izhodišče: Kog.

Višinska razlika med najnižjo in najvišjo točko: 120 metrov.

Dolžina poti: 5 ur (v obe smeri skupaj).

Kratek opis poti: Ormoška planinska pot med Kogom in Jeruzalemom je večinoma dobro označena, vendar moramo biti zaradi številnih odcepov vseeno pazljivi. Hodimo po asfaltnih cestah, ki se jim izognemo le med zadnjim vzponom. Od župnijske cerkve sv. Bolfenka na Kogu krenemo do vodnega zbiralnika na Klumpi, se spustimo do vasi Vuzmetinci, povzpnemo do turistične kmetije Puklavec, nadaljujemo skozi vas Kajžar in pred Miklavžem pri Ormožu zavijemo v stransko dolinico, iz katere se povzpnemo na Jeruzalem.

Zemljevid: Pomurje, 1 : 75.000

SVET’ MARTIN BO MOŠT SPREMENIL V VIN’

V Ormožu se zavzeto pripravljajo na martinovanje, ki ne bo samo v znamenju odličnega vina in slastnih jedi. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti, razstavo pridnih rok Aktiva kmečkih žena, nastope folklornih skupin, ljudskih pevcev in pihalnih orkestrov, krst mošta po starem ljudskem običaju in še marsikaj.

Več informacij: Javna razvojna agencija občine Ormož – TIC Ormož, telefon 02/741-53-53 in 02/741-53-56, spletna stran www.slovenia.info/ormoz in Jeruzalem Ormož VVSd.d., telefon 02/741-57-00, spletna stran www.jeruzalem-ormoz.si.