Mučenec

Mučenec sveti Jeruf ali Ruf, je bil po izročilu koprske Cerkve rojen v Loparju nedaleč od Boršta (Boste), rojstnega kraja prvega koprskega škofa sv. Nazarija in Kaštabone (Castrum Bonae), kjer se je rodil apostol Istre diakon sv. Elio. Izhajal je iz skromne kmečke družine a je tako globoko ljubil Boga, da je v bran sveti veri izpostavil in žrtvoval svoje življenje. Od oblasti je bil preziran in mučen. V spominu svojih ljudi je ostal kot neustrašen mučenec svojega časa. Nad sv. Jerufom naj bi se okrutno znesli po letu 300, ko je v Trstu vladal Manacij. Takrat je bil mučen tudi sv. Just, po Istri pa še Zoil, Servul, Feliks, Silvan, Diokl in še mnogi drugi. Mnogo pa je še neznanih podatkov o njem. Telo sv. Jerufa je bilo shranjeno v Loparju. Ko so l.1380 Genovežani napadli Koper, so svetniku predani vaščani v skrbi, da ne bi bilo ukradeno, skrivaj odnesli v cerkev sv. Nikolaja na drugi strani Dragonje. Istrani so kmalu o tem izvedeli in začeli romati na njegov grob. Od leta 1560 so relikvije sv. Jerufa hranijo v Momjanu. En majhen del pa je danes tudi v loparski cerkvi.

Spominski dan sv. Jerufa je 27. julij.

Kaj nam danes sporoča mučenec sv. Jeruf? Predvsem je to zahvala Loparcem, koprski Cerkvi in koprskemu Mestu, ker že več kot 1700 let neprekinjeno ohranjajo spomin na svojega vaščana, ki ga je takratna oblast umorila ker se ni hotel odpovedati veri v Boga, Rajši je šel v smrt. Tako močna je bila njegova vera. "Nihče ni verjel Sokratu toliko, da bi bil za njegov nauk pripravljen umreti. Za Kristusa pa so umirali intelektualci, matere z otroki, celo rokodelci in nevedneži," je l. 165 dejal rimskemu prefektu Rustiku filozof in mučenec Justin, ko ga je ta obsodil na smrt.

Niso molali bi rekli po domače. Kje so dobivali tako moč? Kako to razumeti? Vera ohranja duhovno smer. V teh dolgih stoletjih ni nobena zgodovinska doba, nobena ideologija iztrgala Rufa, Nazarija, niti Elija iz spomina naših istrskih ljudi, iz njihovih src. To je znak ljubezni. Tako je njihovo sporočilo prišlo do nas in nas še vedno spodbuja, oplaja in nagovarja, da v življenju vedno velja, da se svojim plemenitim načelom in izročilom kraja človek ne sme odpovedovati. Saj so naše korenine, naše dostojanstvo. Naši ljudje so nam zapustili plemenit zgodovinskega spomin. Dali so nam vzgled. Kljub skromnosti in nesrečam, ki so jih doletele, so se znali pravilno odločiti in tako ohranili svojo identiteto. Ostali so zmagovalci v svojem kraju. 

Naj nas sv. Jeruf še naprej z vero in mučeništvom spodbuja in povezuje, da v skupnem sožitju z vsemi ljudmi gradimo v Istri civilizacijo miru, spoštovanja in reda.