Založba Družina je namreč objavila prevod knjige z naslovom Nadvse kratko poročilo o razdejanju Indij z besedilom Bartoloméja de las Casasa, prevedel jo je Andrej Lokar, spremno besedo pa je napisal Jernej Šček.

Znamenito poročilo misijonarskega škofa o stiku konkvistadorjev z ameriškimi staroselci so prvič objavili leta 1552 in je temeljni dokument o pravicah Indijancev in obsodba krivičnega nasilja, ki so ga bili deležni.

Njegove misli o izkoriščanju tretjega sveta s strani zahodnih velesil je aktualiziral Jernej Šček, pogovor z njim je vodil urednik Družininega knjižnega programa David Ahačič.

Zavzemal se je za miroljubno duhovno kolonizacijo Amerik

Bartolomé de las Casas (1494–1566), španski dominikanski redovnik, škof in teolog, zgodovinar, kronist in filozof, je bil ena najvplivnejših katoliških osebnosti iz obdobja osvajanja Amerik.

Za zgodnji novi vek je bil samosvoj, danes bi rekli vizionarski mislec, pronicljiv pisec in vpliven dostojanstvenik na kraljevem in papeškem dvoru, prvi posvečeni duhovnik v Novem svetu in prvi Evropejec, ki je teoretsko in praktično zagovarjal odpravo ekonomske, politične in kulturne neenakopravnosti ameriških staroselskih ljudstev.

Zavzemal se je za miroljubno duhovno kolonizacijo Amerik.

Znamenito poročilo o stiku konkvistadorjev z ameriškimi staroselci je temeljni dokument krščanskega človečanstva in zagovor naravnih pravic ameriških ljudstev, religiozno poduhovljena in politično ostra obsodba španske osvajalske politike, manifest človekove neodtujljive pravice do življenja.

David Ahačič in Jernej Šček. FOTO: Siniša Kanižaj

Jernej Šček, profesor filozofije in zgodovine iz Trsta

O njem je govoril Jernej Šček (1988), tržaški Slovenec, profesor filozofije in zgodovine na državnem liceju Franceta Prešerna v Trstu, publicist, esejist in prevajalec.

Na Filozofski fakulteti UL pripravlja doktorat iz renesančne filozofije. Prireja predavanja in okrogle mize v sklopu tržaških kulturnih društev ter za projekt Misliti več.

Je avtor številnih člankov in razprav s področja filozofije, zgodovine in slovenskega zamejskega življa v Italiji, med prevajalskimi dosežki pa izstopa prevod antologije filozofskih esejev Augusta Del Noceja (zbirka Sidro, založba Družina, 2020).

Šček je prevod temeljnih besedil dopolnil tudi s študijsko spremno besedo.

Las Casas je bil prvi zahodnjak, ki je razmišljal kolonialno politiko

Jernej Šček je dejal, da je bila izdaja slovenskega prevoda Las Casasovega besedila zahteven založniški podvig.

Las Casas je eden od tistih avtorjev, ki lahko marsikoga razočara, iz povsem nasprotnih ideoloških zornih kotov.

Las Casasa se da z lahkoto uporabiti v raznih postkolonialnih študijah.

Toda Las Casas zahteva kompleksen pristop. Je namreč prvi zahodnjak, ki je razmišljal kolonialno politiko. Šček ga imenuje celo za neke vrste poznosrednjeveškega Che Guevaro.

Poudarjal je pomen človeške osebe in dostojanstva človeka

Las Casas je bil krščanski humanist, saj je umišljal subjektivizacijo. Poudarjal je pomen človeške osebe in dostojanstva človeka.

Za tisti čas je dosegel zelo napredno misel. Vsekakor je klasik, ne pa kak obskurni mislec.

Šček poudari, da je problematično, da smo prevod Las Casasovega besedila dobili šele leta 2021, saj vendar gre za osebo, ki je po njegovem ABC avtor.

V sebi je združeval veliko ambivalentnost, bil je polemik in pridigar, kolonialistični osvajalec, oče evropskega protikolonializma. Bil je neposlušni puntar in zagovornik ameriških staroselcev. Bil je Božji služabnik in spretni politik. Bil je teokratski avtor, ki je utemeljeval krščansko-socialno misel.

Hotel je z reformami od znotraj predrugačiti dvor.

Bartolomé de las Casas je bil priča holokavstu kolonizatorjev v Ameriki, priča plenilskemu gospodarstvu. Zanj je bila edina evangelizacija le miroljubna.