Jecljajoča Cerkev brez umetnosti
Jecljajoča Cerkev brez umetnosti
»E se Noi mancassimo del vostro ausilio, il ministero diventerebbe balbettante,« je verjetno eden najlepših stavkov, ki jih je kak papež izrekel umetnikom. Prevedimo: »Če bi nam umanjkala vaša podpora, bi (naša) služba postala jecljanje.« To je izjavil sv. Pavel VI. 7. maja 1964 pri sv. maši za umetnike.
Je služba papeža, oznanjevalca, preroka, pridigarja jecljanje, če ni umetnosti? Na prvi pogled se zdi, da je papež Pavel VI., sicer znan po pretanjeni in premišljeni retoriki, pretiraval. A pomislimo. Odvzemimo oznanjevanju oz. sami Cerkvi vso umetnost, kaj se zgodi?
Začnimo z arhitekturo. Recimo, da se Cerkev lahko izraža brez lepih stavb, takih dotikajočih se neba, kot je kölnska katedrala, ali vkopanih, kot je draveljska cerkev; pa brez zvonikov, prezbiterijev, brez umetelnih stebrov in dih jemajočih obokov, brez posebej oblikovanih oken.
Nadaljujmo z likovno umetnostjo. Predstavljajmo si Cerkev, ki nima ikon, slik in kipov, zidnih poslikav, vitrajev...