Jean Greisch, rojen v Luksemburgu leta 1942 in posvečen v duhovnika leta 1969, velja za enega osrednjih predstavnikov hermenevtične filozofije. Bil je tudi nosilec katedre Romana Guardinija za filozofijo religije in katoliški svetovni nazor na Humboldtovi univerzi v Berlinu ter kot gostujoči profesor predaval na mnogih univerzah po svetu.

Stiki s Slovenijo

Greisch je povezan s Slovenijo že iz študentskih let, ko je njegov sošolec bil danes upokojeni nadškof msgr. dr. Anton Stres. Bil je tudi mentor doktorskih disertacij dveh profesorjev Teološke fakultete, prof. dr. Edvarda Kovača in prof. dr. Roberta Petkovška, ki se spominja, da je v njegovi doktorski nalogi dosledno popravljal tudi jezikovne napake – zgled, ki se ga poskuša držati pri svojih študentih. S Teološko fakulteto v Ljubljani Greisch redno sodeluje tudi z objavami v Bogoslovnem vestniku.

Prof. dr. Jean Greisch je bil tudi mentor doktorskih disertacij dveh profesorjev Teološke fakultete, prof. dr. Edvarda Kovača in prof. dr. Roberta Petkovška. FOTO: David Kraner

Trepet vere

V ponedeljek, 27. novembra, je Jean Greisch imel tudi predavanje na Teološki fakulteti z naslovom Kaj smemo upati? Evangelij odrešenja in trepet vere. V njem je izhajal iz letošnjega obiska papeža Frančiška v Marseillu. Trepet se nanaša na poročilo o Marijinem obiskanju Elizabete, ko je dete »zatrepetalo« (v slov. prevodu »se zganilo«) v njenem telesu. Trepet vere lahko izhaja iz veselja, a tudi iz soočenja s trpljenjem bližnjega.

Kako popraviti svet?

Greisch je skozi svetopisemska besedila Pavlovih pisem, Psalmov in Izaijeve knjige pokazal, kako je odrešenje v judovsko-krščanski tradiciji povezano s tem trepetom. Navezal se je tudi na judovski pojem »popravljanja sveta«, ki predstavlja človekovo sodelovanje pri oblikovanju Božjega kraljestva, ki pa ga filozof razlikuje od »besnega aktivizma«.

Pogled v umetnost

Na koncu se vpraša: »Ali niso naša utrujena in razočarana srca preveč otrdela, da bi zaznala trepet vere?« Po Greischu nas lahko za evangelij odrešenja odpre umetnost, kot jo doživljamo v gregorijanskem napevu Rorate coeli desuper, v Händlovem »Mesiji« ali na slikah Anselma Kiefferja, ki vsak nas svoj način odsevajo Izaijevo preroško oznanilo.