Matej Logar je diplomirani zgodovinar, v prostem času je dejaven tudi v lokalni politiki in pri kulturno-umetniškem društvu na področju folklore. Oba sogovornika sta rojena leta 1998, torej sedem let po osamosvojitvi Slovenije. »Ko sva se midva začela zavedati samega sebe, je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, tako da je to, da je Slovenija samostojna država, nama samoumevno,« je razmišljal Matej. Strinjala sta se, da bi večina mladih danes rekla, da je samostojnost Slovenije pozitivna, saj imamo veliko boljši življenjski standard, za kaj več pa se ne zanimajo.

Koliko mladi sploh vedo o osamosvojitvi Slovenije in kje za to izvejo?

O času osamosvojitve se doma niso kaj dosti pogovarjali. Povedala sta, da so se doma bistveno več pogovarjali o drugi svetovni vojni kot o osamosvojitveni vojni. »Mogoče tudi zato, ker ta osamosvojitvena vojna vseeno ni tako družbeno pereča tema, kakor je druga svetovna vojna,« je razmišljal Matej. Zavzela sta se, da bi se glede druge svetovne vojne in obdobja po njej zgodovinarji uskladili. »Če si stroka ni enotna glede tega, politika si ni enotna glede tega, kako si bo šele narod enoten?« se je vprašal David.

V šole več zgodovine osamosvojitve

Oba sogovornika v oddaji Reflektor nameravata v prihodnosti poučevati zgodovino v šoli. Matej ima s tem že konkretne izkušnje, saj je nekaj časa poučeval na Gimnaziji Kranj. Strinjala sta se, da se novejši zgodovini Slovenije bistveno premalo posvečajo pri urah zgodovine tako v osnovni kot v srednji šoli. Matej zato zagovarja, da bi se tej temi v šolah posvetilo več časa, četudi na račun kakšnih drugih vsebin. »Če bi na hitro predelali osemdeseta in devetdeseta leta prejšnjega stoletja, bi se veliko naučili. Midva, ki sva zgodovinarja, veva nekaj o tem. Najina generacija o tem ne ve nič,« je povedal Matej.

Matej Logar je bodoči učitelj zgodovine. FOTO: Siniša Kanižaj

Zavedni Slovenci morajo poznati svojo zgodovino

»Zdi se mi, da midva težko rečeva, mlada generacija, vi ste loleki in nič se ne zanimate za to. Treba je pogledati, kako je šolstvo organizirano, kako država to ureja.« David je Mateja izzval z vprašanjem, zakaj se tako malo govori o osamosvojitvi Slovenije. Potem ko sta obdelala morebitne teorije zarote, je Matej dejal: »Zdi se mi samoumevno in edino pravilno, da če državljan, če si zaveden Slovenec ali Slovenka, moraš poznati svojo zgodovino.« Matej pravi, da v del splošne izobrazbe spada tudi kulturna izobraženost, da poznaš nekaj ljudskih pesmi, kakšno slovensko narodno nošo. »Je to naš kompleks majhnega naroda, češ da nas je sram naše kulture in da moramo biti tako globalizirani, da vemo vse o vsem oziroma nekaj malega o vsakem narodu. Ampak, kaj pa ti?« Strinjala sta se, da je danes v Sloveniji že čudno, če mlad fant povabi dekle na ples, ko zavrtijo Avsenikovo Golico.

Mladi se ne borijo, pač pa se odzivajo na preveč dobrega

Dotaknila sta se tudi vprašanja, kaj mlade danes zanima in za kaj se borijo. Razmišljala sta o generaciji njunih starih staršev, ki jim je komunistična oblast lagala o tem, kaj se je zgodilo po drugi svetovni vojni. Generacija njunih staršev je že sodelovala pri osamosvojitvi in so gradili samostojno državo. »In potem pridemo mi, ki nismo nič naredili.« 

David je povedal, da se mladi danes odzivajo ne na težave v svetu, ampak na preveč dobrega. »Pri tem nam tudi starejši ne morejo pomagati in tukaj se moremo tudi sami malo prisiliti, da bolje spoznamo zgodovino lastnega naroda. Tu je pa nevarnost, da tudi če nas bodo starši k temu silili, mi tega ne bomo hoteli.«

Sogovornika sta se strinjala, da so mladi prihodnost Slovenije in da so že danes tvorci zgodovine. »Moramo poznati osamosvojitev, ker to je najbolj nedavna zgodovina. To je v bistvu skoraj včeraj. To ni neka rimska zgodovina. To so naši očetje dobesedno. Mi nadaljujemo njihovo delo.«