In v podtonu je iz njenih besed velo, da bo to spopad progresivnih vrednot, ki naj bi jih zastopala in zagovarjala sama, s tistimi, ki to niso in ki naj bi jih poosebljal tekmec. Pa so vrednote dr. Logarja res takšne, da se z njimi ne bi mogel poistovetiti tudi volivec, ki resda gnezdi levo od sredine? Če vprašate dr. Marka Pavliho, nekdanjega podpredsednika državnega zbora ter poslanca LDS in SD, danes pa publicista in profesorja na Fakulteti za pomorstvo in promet, to ne drži. Dokaz za to pa je sam.

Kot je včeraj zapisal v odmevni objavi na družbenem omrežju, je v prvem krogu volil dr. Logarja in ga namerava tudi v drugem, saj da že dobro desetletje ne pripada nobeni politični stranki in si prizadeva za nadstrankarsko politiko in civilno družbo, ki bi povezovala in ne ločevala, »ki bi bila kot zlata sredina in državotvorna reka med bregovoma najboljša za ljudi«. Zapis dr. Marka Pavlihe, v katerem vrline in veščine kandidata postavi pred njegovo politično ali ideološko opredeljenost, v nadaljevanju objavljamo v celoti.

Sam sicer že dobrih deset let ne pripadam nobeni politični stranki in si vseskozi prizadevam za nadstrankarsko politiko in civilno družbo, ki bi nas povezovala in ne ločevala, ki bi bila kot zlata sredina in državotvorna reka med bregovoma najboljša za ljudi. (Marko Pavliha)

ZAPIS DR. MARKA PAVLIHE

Ko sem na Facebooku javno čestital dr. Anžetu Logarju (čestital sem tudi pravniški kolegici dr. Nataši Pirc Musar in dr. Vladimirju Prebiliču), sem bil deležen prenekaterih žalitev in psovanj, češ, »prikrit janševist je med nami«, »pokrita rihta« in še huje, raje ne bom ponavljal teh grdobij. Čeprav nisem nikomur dolžan obrazložiti svojega glasu, bom to storil, kajti morda bom tako vsaj malce prispeval k strpnemu dialogu in povezovanju slovenske razklane politike.

Na volitvah se vselej subjektivno odločam ad personam, za konkretnega človeka, kar je sicer pogosto težko zaradi našega pomanjkljivega volilnega sistema. Moja prvotna izbira na predsedniških volitvah je bila gospa Marta Kos, na drugem mestu pa dr. Anže Logar, kar sem mu tudi povedal. Spoštujem tudi Iva Vajgla, ki pa ni imel nobenih realnih možnosti.

Ko so Marto grdo izigrali v lastni stranki (in še kdo iz ozadja), sem glas oddal za Anžeta, ki me je med drugim prijetno presenetil kot odličen zunanji minister. Zakaj? Zaradi vrhunske strokovnosti in povezovalnosti, pa tudi prijaznosti, umirjenosti, zmernosti in strpnosti, za nameček pa je med njegovimi vodilnimi podporniki v predsedniški kampanji sijajna znanstvenica in političarka dr. Romana Jordan, ki jo tudi zelo cenim.

Dr. Logar me je recimo povabil v strateški svet za zunanjo politiko in kot moderatorja okrogle mize zunanjih ministrov o Severnem Jadranu na Blejski strateški forum, čeprav se »uradno« nahajava na različnih političnih straneh (naj kot zanimivost omenim, da sva po parlamentarnih volitvah z mednarodno priznanim strokovnjakom in diplomatom prof. dr. Ernestom Petričem iz medijev izvedela, da nisva več v tem posvetovalnem organu, v katerega je nova ministrica Tanja Fajon imenovala svoj »preverjen« kader).

Na volitvah se vselej subjektivno odločam ad personam, za konkretnega človeka, kar je sicer pogosto težko zaradi našega pomanjkljivega volilnega sistema. (Marko Pavliha)

Sam sicer že dobrih deset let ne pripadam nobeni politični stranki in si vseskozi prizadevam za nadstrankarsko politiko in civilno družbo, ki bi nas povezovala in ne ločevala, ki bi bila kot zlata sredina in državotvorna reka med bregovoma najboljša za ljudi.

Je potemtakem res tako obsojanja vredno, da človek razmišlja s svojo glavo in srcem ter podpre določeno osebo zaradi njenih vrlin in veščin, ne glede na politično ali drugo opredeljenost? Nenazadnje takšno diskriminacijo prepoveduje tudi naša ustava, po kateri so celo poslanci predstavniki celotnega ljudstva in ne le svojih političnih strank. Tako bom ravnal tudi v drugem krogu, pa četudi ostanem brez nekaterih navideznih prijateljev.

Vse tiste pa, ki vas vendarle zanima moj svetovni nazor in odnos do prava, politike, etike, svetovnega etosa, morale in duhovnosti, vabim, da preberete katero od mojih nepravniških knjig, recimo Nismo rojeni le zase (2010), Dvanajst pred dvanajsto (2014), Pritisni na tipko Človek (2017) in Nismo rojeni le zase (2021).

Na naslovni fotografiji: prof. dr. Marko Pavliha. FOTO: Andraž Purg/osebni arhiv