Spomladi je v času epidemije ukrep prepovedi verskih obredov z občestvom sprejela SŠK sama. FOTO: Tatjana Splichal

Situacija glede širjenja koronavirusa v državi se zaostruje in vlada je že pripravila načrt ukrepov v primeru, da bo ponovno razglašena epidemija. Pri tem je v prvem paketu pod 4. točko predviden tudi ukrep »splošna prepoved verskih obredov«.

Glede na dejstvo, da je verska svoboda ena izmed temeljnih človekovih pravic in ustavno zagotovljena pravica ter na ustavno določilo o ločenosti države in verskih skupnosti in načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti, se poraja vprašanje, ali je takšen ukrep protiustaven.

Človekove pravice in temeljne svoboščine v izrednem stanju

Glede na Ustavo RS (16. člen) je ustavno določene človekove pravice in temeljne svoboščine izjemoma dopustno začasno razveljaviti ali omejiti v vojnem in izrednem stanju, a le za čas trajanja takšnega stanja. Ta razveljavitev mora biti v obsegu, da ukrepi ne povzročajo neenakopravnosti – med drugim tudi glede vere, vprašanje začne pojasnjevati pravnik in teolog Sebastijan Valentan.

Ob tem dodaja, da je isti člen ustave v drugem odstavku še določa, da nobena omenjena določba ne dopušča nobenega začasnega razveljavljanja ali omejevanja tistih pravic, ki so določene v 17., 18., 21., 27., 28., 29. in 41. členu ustave.

Pravice do verske svobode niti v izrednem stanju ni mogoče omejiti?

Glede našega vprašanja je pomemben 41. člen (svoboda vesti), ki v prvem odstavku določa, da je izpovedovanje vere v zasebnem in javnem življenju svobodno. V povezavi s tem določilom je Ustavno sodišče RS (22. 11. 2001) sprejelo stališče, da to pomeni, da nekdo svojo vero prosto izpoveduje sam ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno, s poukom, z izpolnjevanjem verskih dolžnosti, z bogoslužjem in opravljanjem verskih obredov, omeni Valentan.

»Črkobralsko gledano, brez poznavanja širšega ustavnopravnega kontekstualnega razlogovanja bi upoštevaje drugi odstavek 16. člena URS hitro lahko prišli do zaključka, da pravice do verske svobode v nobenem primeru, niti v vojnem in izrednem stanju, ni mogoče ne razveljaviti ne omejiti. A stvar ni tako enoznačna. Ob povedanem moramo vedeti, da so v Sloveniji od osamosvojitve naprej v veljavi številni mednarodnopravni dokumenti, ki jih je potrebno upoštevati,« pojasnjuje pravnik.


Sebastijan Valentan: Potrebna je izredna previdnost, sorazmernost ukrepov in skrbno tehtanje pravic. FOTO: Osebni arhiv

Kaj pravijo mednarodni akti

Omejitev verske svobode vladam dopušča Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP) OZN. V njem je namreč določeno, tako Valentan, da so glede svobode izražanja vere ali prepričanja dopustne le tiste omejitve, ki jih določa zakon, in so potrebne za zavarovanje javne varnosti, reda, zdravja ali morale, ali pa temeljnih pravic in svoboščin drugih.

»Dodatno Sirakuška načela o omejitvi in odstopanju od določb iz MPDPP iz leta 1984 pojasnjujejo, da je skrb za javno zdravje lahko podlaga za to, da se omeji določene pravice in da država sprejme ukrepe, ki so povezani z resno grožnjo za zdravje državljanov. Ti ukrepi se morajo izrecno nanašati na preprečitev bolezni.«

Pravico do verske svobode zagotavlja tudi evropska Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP), ki jo je mogoče omejiti samo v primerih, ki jih določa zakon, in če je to nujno v demokratični družbi zaradi javne varnosti, za zaščito javnega reda, zdravja ali morale ali zaradi varstva pravic in svoboščin drugih ljudi.

»Potrebna je torej izredna previdnost, sorazmernost ukrepov in skrbno tehtanje pravic,« opozarja Sebastijan Valentan.


Pri SŠK pričakujejo, da bodo v primeru epidemije cerkve odprte za osebno molitev in dovoljene sv. maše z omejenim številom vernikov. FOTO: Tatjana Splichal

Niti vojne niso preprečile verske oskrbe

Verske oskrbe doslej ni onemogočila niti vojna, spomni Valentan. »Tudi v obdobjih vojne so duhovniki in še posebej vojni kurati maševali na vojnih območjih in delili zakramente. Velikokrat so življenjskim nevarnostim močno izpostavili svoje življenje. Pravica do verske oskrbe tudi v vojnem stanju ne sme biti prepovedana – takrat je še bolj potrebna.«

Cerkev v prvem valu ukrepala sama

Predvidenih ukrepov pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) za zdaj, dokler niso sprejeti, ne komentirajo. Omeniti velja, da v prvem valu epidemije novega koronavirusa vlada takšnega ukrepa ni sprejela. Ukrep prepovedi zbiranja v zaprtih javnih prostorih v odredbi iz dne 10. 3. 2020 za poroke, pogrebe in verske obrede ni veljal. Je pa SŠK dan kasneje z izrednimi navodili za preprečevanje širjenja virusa sama odpovedala vse svete maše z občestvom, vključno s podeljevanjem zakramentov.

V primeru ponovnega razglasa epidemije na SŠK pričakujejo, »da bodo cerkve odprte za osebno molitev ter da bodo dovoljene sv. maše z omejenim številom vernikov.« Dodajajo še, da bodo slovenski škofje glede na morebitni vladni odlok, pripravili podrobna navodila, kot so to storili spomladi.


Prve ukrepe za preprečevanje širjenja koronavirusa - umik blagoslovljene vode in ukinitev pozdrava miru z rokovanjem - je SŠK sprejela še pred vdorom koronavirusa v Slovenijo. FOTO: Tatjana Splicahal

Kardinal Sarah: Države niso pristojne za bogoslužne predpise.

So pa bila spomladi z začasno uredbo prepovedana srečanja v cerkvah, mošejah, sinagogah in drugih verskih objektih v nemški deželi Spodnja Saška. Na odločitev se je pritožilo muslimansko združenje, ki je na nemškem Zveznem ustavnem sodišču doseglo začasno odpravo ukrepa. Sodišče je še odločilo, da se v posameznih primerih dovolijo izjeme, je spomnil Valentan.

Hkrati opominja, da se vsi zavedamo, da je »potrebno upoštevati ukrepe, ki zmanjšujejo možnost okužbe ali to preprečujejo. To je absolutno potrebno zaradi varovanja zdravja vseh nas, nisem pa povsem prepričan, če lahko država uvede splošno prepoved verskih obredov. Kardinal Sarah je nedavno dejal, da bogoslužni predpisi niso materija, o kateri bi lahko zakone sprejemale državne oblasti, ampak samo pristojne cerkvene oblasti.«


PREBERITE TUDI:

- SŠK pričakuje pozitivno mnenje NIJZ
- V Črni na Koroškem verouk na daljavo
- Škofje: zborovsko petje na prostem ali v zelo velikih prostorih
- »Upoštevajmo razum, znanost in strokovnost«