Britanski pisatelj in mojster paradoksa G. K. Chesterton je leta 1924 z značilno ironijo izjavil: »Ves sodobni svet se je razdelil na konservativce in progresiste. Progresisti poskrbijo, da se še naprej delajo napake. Konservativci poskrbijo, da se napake ne popravijo.« Če po­gledamo okoli sebe, je izjava tudi danes še kako resnična. Del ljudi vztrajno, brezglavo ruši vse, kar je trdnega, drugi del pa se krčevito oklepa slamnatih vreč. Tako ni le v družbi, ampak tudi v našem osebnem življenju, ker smo razpeti med preteklostjo in prihodnostjo.

Zato ne čudi, da je glavni politični razkol v zgodovini evropske demokracije nastal prav na tem prelomu. Na nek način je prav zaradi te delitve demokracija tudi obstala, saj se je vzpostavilo ravnotežje: če bi ena od strani prekoračila mejo, bi to ob zamenjavi oblasti lahko izkoristila druga. Seveda ni šlo brez stranpoti. Ko je progresivna stran nestrpno poskušala čez noč spremeniti družbo, se je to končalo v revolucionarnem terorju....