Bog ne odgovarja!

Kako naj se pogovarjam z Bogom, če mi ne odgovarja? Včasih se mi je zdelo, da govorim steni. Še posebej me je frustriralo, ko so nekateri govorili, da v molitvi poslušajo Boga. Spraševal sem se, kaj je narobe z menoj, da ničesar ne slišim. Nekega dne sem šel poslušat pričevanje, na katerem je bilo govora tudi o molitvi.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2022).

Eden izmed poslušalcev je vprašal, kako lahko slišiš Boga. Ta, ki je pričeval, je povedal, da od Boga ne dobiš odgovora tako kot od ljudi. Ne slišiš konkretnih besed, ki bi jih izgovoril. Bog odgovarja na drugačen način: v Božji besedi, v nagibih srca, preko vesti, včasih tudi po nasvetu drugih. Vedno pa moraš biti pozoren, kaj prihaja od Njega in kaj ne. Priznam, kar malo lažji sem bil po tem odgovoru. Torej nisem čuden. Verjetno.

Molitev ni zato, da pomaga

Če pogledamo v Katekizem Katoliške cerkve, najdemo en kup opisov molitve. Eden izmed njih je: »Je živi odnos Božjih otrok s svojim neskončno dobrim Očetom, z njegovim sinom Jezusom Kristusom in s Svetim Duhom«. Če ste dobro prebrali, ste opazili, da molitev ni nekaj, kar nam pomaga v odnosu z Bogom. Molitev je odnos z njim. Molitev torej ni samo čas pred jedjo, ko se usedeš in na hitro zmoliš (pravijo, da ni raperja na svetu, ki bi govoril tako hitro, kot lačen katoličan moli pred jedjo) ali ko zjutraj in zvečer zmoliš Sveti angel, in če si pri volji, navržeš še kakšno molitev več. Molitev je vedno, ko vstopiš v odnos z Bogom, ko se zavedaš njegove navzočnosti. Ko vidiš naravo in jo občuduješ kot Božje stvarstvo; ko se v svojih mislih pogovarjaš z Njim; ko ga čez dan prosiš, se mu zahvališ; ko svoje delo izročiš v Božje roke …

Molitev je vedno, ko vstopiš v odnos z Bogom, ko se zavedaš njegove navzočnosti.

Zakaj bi sploh molil?

Gremo sedaj k vprašanjem. Zakaj je molitev pomembna? Rekli smo, da je molitev odnos z Bogom. To pa je smisel našega življenja. Za to smo bili ustvarjeni. Naš »cilj« je, da nekoč pridemo k Bogu, molitev pa ti pomaga, da si z Bogom že na tem svetu. Torej ni pomembnejše stvari, ki bi jo lahko človek na tem svetu počel. Je torej narobe, če ne molim? Ja, seveda. Predstavljaj si, da bi za eno leto prekinil vse stike s svojim najboljšim prijateljem. Po možnosti celo brez razloga. Zakaj bi to sploh naredil? To bi bilo res čudno. Pri molitvi pa smo povezani z Bogom, ki naj bi ga ljubili celo »z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem« (Mt 22, 37). Zato ne samo, da bi bilo narobe, če ne bi molili, ampak bi bilo to nerazumno.

Ali Bog potrebuje našo molitev?

Ne. Bog ne potrebuje naše molitve, ker je popoln. Pravzaprav sploh ne potrebuje človeka. Ustvaril ga ni zato, ker bi ga potreboval, ampak iz (pre)polnosti svoje ljubezni. Lahko si ga predstavljaš kot očeta, ki ne potrebuje svojih otrok za svoje življenje. Jih je pa vesel. Še posebej takrat, ko ti otroci pridejo k njemu, mu razlagajo, kaj se jim je zgodilo, mu potožijo, ga vprašajo za nasvet ali pa enostavno preživijo čas z njim.

Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Najst (4/2022). Revijo lahko prelistaš TUKAJ. Spremljaj Najst tudi na Facebooku in Instagramu.