Predavatelja, ki sta vsak s svoje strani odstirala skrivnosti Božje besede, sta bila dr. Samo Skralovnik in dr. Matjaž Celarc, oba s Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Dr. Samo Skralovnik je svoje predavanje začel z mislijo, da ni enostavnega odgovora, ali je Bog nasilen ali ne. Prva stvar, ki jo moramo pri branju Stare zaveze vzeti v obzir, je postopnost razodetja. Polnost razodetja je namreč šele v Jezusu Kristusu.

Samo Skralovnik in Matjaž Celarc, med njima povezovalec večera Nejc Krevs. FOTO: Kristina Knez

Ali Stara zaveza poroča o zgodovinskih dogodkih?

Ob branju krvavih prizorov Stare zaveze se je treba zavedati, da so bila besedila napisana mnogo kasneje, kot so se dogodki res dogajali. Kot primer je dr. Skralovnik prikazal primer Jerihe – mesta, ki so ga Izraelci v Jozuetovi knjigi najprej osvojili ob prihodu v obljubljeno deželo. Besedilo, ki opisuje napad na obzidje Jerihe, je bolj podobno liturgičnemu kot vojaškemu dogajanju.

Tu se postavi tudi eno izmed glavnih vprašanj pri branju Svetega pisma – zgodovinsko vprašanje. Kakšen je odnos med tem, kar so napisali svetopisemski pisatelji, in zgodovinsko resničnostjo? Prav v primeru Jerihe je bilo namreč na podlagi arheoloških najdb dokazano, da v obdobju, ko so Izraelci prišli v obljubljeno deželo, mesto Jeriha ni bilo poseljeno na tak način in ni imelo obzidja, kot ga opisuje Stara zaveza. »Avtorji Svetega pisma niso želeli popisati zgodovine, ampak delovanje Boga v zgodovini.«

DNK svetopisemske kulture

Razlika, ki jo je moč opaziti med miti o nastanku sveta v Babilonu, Mezopotamiji in drugod v primerjavi s Svetim pismom pa je, da vsi ostali miti temeljijo na nasilju in ga tako postavijo za DNK teh družb. V Svetem pismu je drugače: Na začetku imamo Boga, ki pokliče v življenje. Ni utemeljen na nasilju. »Je bog, ki ustvarja z besedo. DNK svetopisemske kulture je dialog.«

Dr. Samo Skralovnik je spregovoril o starozaveznih besedilih. FOTO: Kristina Knez

Dr. Matjaž Celarc se je nekoliko bolj posvetil Novi zavezi. Omenil je, kako ključen je v Svetem pismu odnos, človek postane Božji sogovornik. Iz hrepenenja in nemoči Stare zaveze pridemo v Novo zavezo, kjer se rodi Bog, ki želi biti ob ljudeh, z njimi. »Zgodovina se steka v Jezusa, ki izpolni Izaijevo prerokbo: 'Devica bo spočela in rodila sina in mu dala ime Emanuel.'«

Pokazal je na mnoge vzporednice med Staro in Novo zavezo: Izaijevo prerokbo o »luči narodom«, na primer, uporabi Luka v svojem evangeliju in ista figura se pojavi tudi v Apostolskih delih.

Boga si predstavljamo po svoje

V pogovoru sta predavatelja izpostavila nevarnost dobesednega branja Svetega pisma, povedala sta, da je Bog antropomorfen, ima človeške značilnosti, saj ga le tako ljudje lahko razumemo, zato ga opišemo kot maščevalnega, ljubosumnega. Ker smo obremenjeni s svojimi idejami in predstavami, ki nas vodijo, se večkrat zmotimo.

Ker smo obremenjeni s svojimi idejami in predstavami, ki nas vodijo, se večkrat zmotimo.

Stara zaveza je temelj, iz katerega izide Jezus Kristus, zato je prav, da se ji posvetimo z razumevanjem zgodovine in ljudi, ki so jo živeli.

Pred nami je še en večer

To je bil drugi izmed treh letošnjih Nikodemovih večerov v Ljubljani, v sklopu z naslovom »Razumeti Sveto pismo«. V četrtek bo celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž predaval o tem, kako v današnjem svetu živeti kot učenec Jezusa Kristusa.

Ker so teme dragocene in pogovori bogati, bodo vsi letošnji Nikodemovi večeri posneti in jim boste lahko v obliki podkastov prisluhnili tudi sami.