Pri založbi Družina je izšel poseben popotni dnevnik Bog dela zdaj!, v katerem lahko beremo o doživetjih Silve in Naceta Volčiča v različnih skupnostih po Evropi, v katerih sta postala prostovoljca, da bi doživela in pričala o tem, da je Bog živ in da deluje.

Začetek zgodbe

Silva in Nace Volčič sta mlada slovenska zakonca, ki sta iskala svoje poslanstvo na svetu. Spraševala sta se, kakšno sled bosta pustila na tem svetu. »Kaj je tisto, kar bi radi videli, ko bi se pri svojih sedemdesetih, osemdesetih ozrli nazaj na svoje življenje?« Kot sta zapisala na začetku knjige, sta se o tem dolgo spraševala, neke noči pa je prišel odgovor na njuno hrepenenje. Da bi šla od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, kjer se dobri ljudje trudijo delati za najbolj uboge, in bi pomagala s svojimi talenti. O vsem tem bi pisala na blogu in ljudem tako sporočala, da Bog še ni obupal, da je živo navzoč in deluje povsod. S svojimi zapisi pa bi pomagala zbirati tudi sredstva za skupnosti, ki bi jih obiskala. Iz te ideje je zraslo društvo Operando (ime pomeni »deluje«).

Srečanje s papežem Frančiškom kot potrditev

Od 31. marca 2016 zakonca Volčič hodita od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona. Njuna pot se je pričela v Rimu v skupnosti Barka, v kateri skupaj živijo prostovoljci in osebe z motnjami v duševnem razvoju. »Življenje na Barki je velika šola, ki človeka lahko do temeljev prevetri, preobrazi njegov pogled na življenje, delo, odnose, duhovnost in na Boga.«

Po nekaj tednih sobivanja v skupnosti Barka v Rimu je iznenada prišla novica, da bo skupnost obiskal papež Frančišek. Ker je prišel nenapovedano, se na njegov obisk niso imeli časa posebej pripravljati in je bilo srečanje še posebej prisrčno. »Ko se je papež Frančišek poslovil, sva oba s Silvo čutila veliko potrditev. Ne le to, da je Bog še kako navzoč v tej skupnosti, tudi to, da najina pot postaja vedno jasnejša. Čutiva potrditev, da Bog tudi prek Operanda želi ljudem pokazati svoj obraz – obraz usmiljenega Očeta, obraz prijatelja, obraz zaveznika.«

Rim – Torino – Pariz – Kijev – Odesa – Vilna

Ko sta Silva in Nace zapustila skupnost Barka v Rimu, sta dva tedna preživela na oddelku za starostnike v bolnišnici v Torinu. »V stiku z ostarelimi sva na neki način zrla v lastno prihodnost – v čas, ko bova tudi sama potrebovala pomoč drugega, nemočna, nebogljena in odvisna.«

Zelo lepi so zapisi, kaj vse se je Nacetu in Silvi dogajalo v Franciji. Po štirih mesecih zdoma, življenja z ubogimi in iskanja novih poslanstev se tudi v besedilu pozna, da sta avtorja knjige odrinila na globoko, doživela izkušnje, ki so ju pretresle in spremenile ter poglobile njun odnos. »Ko nekaj svojega časa deliš z ljudmi, ki so tako zelo drugačni od tebe in jih spoznaš kot svoje brate in sestre, iste krvi in istega duha, potem se nekatera prepričanja preprosto spremenijo,« sta zapisala.

Na kratko sta potovala še v Španijo, kjer pa nista naletela na gostoljubne ljudi. Tudi to je bila posebna izkušnja, ki je bila del Božjega načrta za njuno pot. »Gospod, želim gledati nase s tvojimi očmi /…/« Močne osebnoizpovedne molitve so zapisane med popotnimi zapisi in bralca popeljejo na duhovno pustolovščino skupaj z Nacetom in Silvo.

Nato z njima odpotujemo še v Ukrajino in Litvo. V Kijevu sta se srečala s slovenskima redovnicama Marijinima sestrama Marto Meško in Barbaro Peterlin, ki sta ju vključili v delo z brezdomci, ki jih je v Ukrajini zelo veliko. V Odesi pa sta doživela misijon grkokatoliškega lazarista in se naučila pomembnih lekcij iz življenja ljudi, zasvojenih z drogami in alkoholom. Knjiga se končuje z zgodbami, ki sta jih Nace in Silva doživela v zimski Vilni in z mislijo: »Lahko rečeva, da sva v tem letu, ko sva življenje delila z ljudmi v potrebah, spoznala pravi pomen besede človek: Tako popolno ustvarjen, kompleksen, lep in sposoben, a hkrati tako šibak, ranljiv, nemočen in odvisen.«

Knjiga je opremljena tudi s fotografijami in je odlična spodbuda, da v življenju ne gledamo samo nase in na stvari, ki nam niso po volji, temveč se ozremo v obraz sočloveka in v vsakdanu vidimo, da Bog živi in deluje.