Slovenski zdravstveni sistem se sooča s številnimi izzivi: (pre)dolge čakalne dobe, koruptivna tveganja pri dobavah in investicijah, pomanjkanje profesionalnega zdravstvenega kadra. Na vrata trka še saniranje posledic epidemije ter dolgotrajna oskrba starajočega se prebivalstva.

Sistem ni bil reorganiziran že več kot 30 let. Ob spreminjajoči se družbi, demografskih spremembah in epidemičnih izzivih se posamezne spremembe dogajajo, a ker niso organiziranje, so posledice škodljive tako za sistem kot za bolnike.

»Soočamo se s pomanjkanjem zdravnikov na primarni ravni, ta specializacija mladim ni zanimiva. Na drugi strani imamo zdravnike v najbolj produktivnih letih, ki dajejo odpovedi, odhajajo v tujino, zavzemajo druge pozicije. Nismo jih sposobni zadržati v sistemu,« je uvodoma spregovorila predsednica Bojana Beović.

Da smo prišli do točke, ko so spremembe res nujne, je opozoril tudi minister za zdravje Janez Poklukar. »Za dolgoročno vzdržnost sistema in za uspešen odziv na naraščajoče potrebe prebivalstva, so spremembe nujne.«

Kaj je javno zdravstvo v evropskem prostoru

Ker imamo v okolici države z uspešno delujočimi sistemi, je bil namen konference, iskati rešitve v dobrih praksah iz tujine. »Ti dobro delujoči sistemi, po katerih se lahko zgledujemo in iz njih prevzamemo dobre rešitve, imajo nekaj skupnega: prosto izbiro bolnika, pri kom se bo zdravil in izbiro zdravnika, kako bo opravljal svoj poklic. Tako opredeljeno javno zdravstvo v teh državah zahodne Evrope se pojmuje kot servis državljanom, ki je financirano solidarno in vključuje tako državne kot zasebne izvajalce,« je poudaril glavni organizator Matej Beltram, ki sicer tudi sam veliko deluje v švicarskem zdravstvenem sistemu.

Javno zdravstvo je v EU sistem, ki je vključujoč, ki nudi možnost izbire bolnikom in s tem širšo dostopnost. Konkurenca med izvajalci, ki iz tega sledi, nujno pomeni boljšo dostopnost, dvig kakovosti in racionalizacijo stroškov. Vse to je v dobro bolnikov in v dobro celotne družbe. (Matej Beltram)

Švica: večina zasebnikov, a vsi del javnega sistema

Švicarski zdravstveni sistem je zagotovo eden najboljših. Švica ima za 50 odstotkov več zdravnikov na prebivalstvo kot Slovenija, medicinskih sester in drugega zdravstvenega osebja za skoraj 100 odstotkov več. Pacienti svobodno izbirajo zdravnika, čakalnih dob ni. Večina splošnih zdravnikov in specialistov je zasebnikov, prav tako imajo številne zasebne bolnišnice. A vsi so del javnega sistema.

Osnovno zdravstveno zavarovanje je obvezno za vse, krije vse zdravstvene storitve. Ob obisku zdravnika zavarovanec plača še odbitno franšizo in samoudeležbo. Za 30 odstotkov najrevnejših zavarovanje krije država. Na voljo je tudi dodatno zavarovanje za nadstandardne storitve.

 Spremembe slovenskega zdravstvenega sistema so nujne, so prepričani udeleženci mednarodne konference. FOTO: ZZS/Twitter

Nizozemci izraza javno zdravstvo ne poznajo

Na Nizozemskem medtem pojma javno zdravstvo ne poznajo. Zdravstvo je eno, ni pomembno, kje si zaposlen, pomembno je, da si zdravnik, je kot zanimivost poudaril hematolog Zoran Erjavec, ki že 47 let opravlja zdravniški poklic v tej državi.

Če bi bila Slovenija Nizozemska, ne bi poročali, da je več tisoč ljudi brez osebnega zdravnika. Ko se v Sloveniji upokoji zdravnik, je bolnik prepuščen samemu sebi, da si poišče novega, kar je ob današnjem pomanjkanju tako ali tako nemogoče. Na Nizozemskem za to poskrbi zavarovalnica oz. sam sistem osnovnega zdravstva. Bolnik ne more ostati brez hišnega zdravnika.

Specializacija družinske medicine je pri njih sicer bolj zaželena kot pri nas. Družinski zdravnik je spoštovan, ne le v zdravstvu, temveč tudi na sploh v družbi. Vključeni so v veliko odločitev glede socialnih, ekonomskih in psiholoških tem.

Francija brez čakalnih dob

Francoski sistem se lahko pohvali z veliko ponudbo zdravstvenih storitev, čakalnih dob skoraj ni. Osebni zdravniki, ki uživajo veliko spoštovanja in zaupanja; so bistveno manj obremenjeni – imajo do tisoč registriranih pacientov, kar je pol manj kot v Sloveniji.

Središče njihovega zdravstvenega sistema je bolnik. Storitve so ne glede na zasebno-javno pri specialistih brezplačne. Večina zdravnikov poklic opravlja svobodno, plačani so po številu pregledov in jim je zato v interesu, da se bolniki k njim vračajo. Specialisti za bolnike tekmujejo med seboj, javne bolnišnice tekmujejo z zasebnimi, vse pa prispeva k kakovosti storitev. »Tam bolnik ni vesel, da pride do zdravnika, ampak je zdravnik vesel vsakega bolnika,« je povedal slovenski nevrokirurg Andrej Vranič s svobodno ordinacijo v Parizu.

Predlogi izboljšanje slovenskega sistema

Ob sklepu konference, na kateri so sodelovali tudi tuji zdravniki, so sprejeli nekaj predlogov za izboljšanje slovenskega zdravstva. Med drugim predlagajo oblikovanje enotnega registra, digitalizacijo elektronskega zdravstvenega registra, oblikovanje vzvodov za spodbujanje produktivnosti, zagotavljanje primernih spodbud.