Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Javno pohujšanje

Za vas piše:
Andrej Saje
Objava: 24. 07. 2024 / 07:55
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 24.07.2024 / 08:42
Javno pohujšanje
Andrej Saje. FOTO: Tatjana Splichal

Javno pohujšanje

Tu in tam se v cerkvenem občestvu zgodijo dogodki, za katere lahko ugotavljamo, da zbudijo »javno pohujšanje«. Zanima me sam pojem »javno pohujšanje«. Kar pogosto ga namreč srečamo tudi v Zakoniku cerkvenega prava. Kako ta (cerkvenopravni) pojem razumeti v sodobnem času, ko je dovoljeno skoraj vse, a se tudi nad skoraj vsem »pohujšujemo«, če ni v skladu z našimi stališči? Kdaj gre za pohujšanje, kdaj pa gre samo za osebni pogled? Štef

Spoštovani gospod Štef, sprašujete glede tega, kako v Cerkvi razumemo javno pohujšanje. V zadnjih letih je pohujšanje povzročilo predvsem spolno nasilje in nepravilnosti pri upravljanju s cerkvenim premoženjem. Naj povem, da ne pohujšujejo samo nedopustna dejanja v cerkvenem okolju, temveč tudi zunaj njega. Drži pa, da enaka nedopustna dejanja v cerkvenem okolju zaradi duhovnega, etičnega in verskega poslanstva Cerkve lahko povzročijo večje pohujšanje, kot bi to veljalo za enako dejanje zunaj cerkvenih zidov. Pohujšanje je toliko večje, kolikor večja je odgovornost in avtoriteta določene osebe, ki ga povzroči. Javno je takrat, kadar doseže širšo publiko.

Zakonik cerkvenega prava (ZCP) praviloma ne daje definicij; to je, ne razlaga dodatno tega, kar določa. Zakonodajalec predpostavlja, da je razlaga stvar teološkega nauka in splošnega poznavanja stvari. Razlage pojmov najdemo predvsem v Katekizmu Katoliške Cerkve (KKC) in teoloških razpravah, ki temeljijo na svetopisemskih...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh