Jutrišnji dan so organizatorji izbrali, ker bo obletnica zadnjega Marijinega prikazanja v Fatimi in dan, ko je papež Leon XIII. zapisal znano molitev k nadangelu Mihaelu.

V svetovnem merilu nič novega

Tovrstna javna molitev rožnega venca izvira s Poljske. Inštitut Piotra Skarge v Varšavi je javno molitev priredil že leta 2009, kot nekakšno opozicijo tamkajšnji paradi ponosa. Leta 2017 so zopet začeli z organizacijo molitev, tokrat z namenom obeležitve 100. obletnice Marijinih prikazovanj v Fatimi. Po več letih javne molitve zaznavajo oprijemljive rezultate. Neki moški, na primer, ki se je skupini molivcev najprej posmehoval, se jim je lani pridružil. Poleg tega je nekaj bolnišnic, kjer so opravljali splave, to dejavnost opustilo.

Po več letih javne molitve na Poljskem zaznavajo oprijemljive rezultate.

Ob dogajanju na Poljskem je irski duhovnik Marius O'Reilly zagnal podobno pobudo: rožni venec na obali. Vernike je spodbujal, naj z molitvijo na obalah Irsko »obdajo z rožnim vencem« in prosijo Boga, naj državo obvaruje pred silami sekularizacije. O'Reilly opaža, da so pobude, kot je ta, veliko Ircev spodbudile, da so spet začeli moliti rožni venec.

Leta 2019 rožni venec v javnosti molilo milijon vernih

12. oktobra 2019 je bila javna molitev rožnega venca organizirana na okrog 20.000 lokacijah po vsem svetu, molilo naj bi milijon ljudi. Američani so k javni molitvi za spreobrnjenje naroda na soboto, najbližjo 13. oktobru, dnevu Marijinega sončnega čudeža v Fatimi, sicer povabljeni že od leta 2007.

Jeseni 2021 je Patrick McCrystal, direktor irske organizacije Human Life International, začel s projektom »moški javni rožni venec kesanja in pokore«. Moški so rožni venec molili na pet prvih sobot – v zadoščevanje za žalitve Marijinega brezmadežnega Srca, kot je Marija prosila v Fatimi. Posebej so molili v spravo za grehe splava, kontracepcije, vseh oblik nečistosti, brezobzirne vožnje, nepoštenosti in goljufije. Molitev se je kmalu razširila po vsej Irski.

Zemljevid lokacij sredinih molitev v Evropi. FOTO: Zajem zaslona

Redne javne molitve rožnega venca se sicer dogajajo tudi ob sredah zvečer. Začelo se je med pandemijo v Avstriji in se v kratkem razširilo v več kot 30 držav po svetu.

Na Hrvaškem veliko negativnih odzivov

Na Hrvaškem se rožni venec v javnosti že več mesecev moli vsako prvo soboto v mesecu, zdaj že v enajstih mestih po državi. Zbere se na stotine moških, ki molijo za domovino, mir in spreobrnjenje hrvaškega naroda, za moške, da bi postali duhovne avtoritete v zakonu, ki bodo hrabro pričevali in posredovali vero, za življenje v predzakonski čistosti, čistosti v oblačenju in vedenju, za vrednoto poročenosti, za konec splava in odprtost poročenih parov za življenje, za svetost in trdnost pastirjev Cerkve in nove duhovne poklice, za duše v vicah in po osebnih namenih. Molitve so organizirane ob različnih urah med 8.00 in 17.00.

Na Hrvaškem se k molitvi mesečno zbira na stotine moških.

V medijih in na družbenih omrežjih je zaznati različne odzive, pri čemer prednjačijo negativni. Ob molivcih v Zagrebu se zbirajo tudi skupine, ki jih žalijo. Ti »protestniki« pravijo, da nimajo tolerance do netolerantnih – torej molivcev, ki naj bi želeli manj pravic za ženske in spodbujali povratek patriarhata, nazadnjaštva.

Javna molitev rožnega venca na Hrvaškem. FOTO: Arhiv pobude Muževni budite

Molivci si sicer ne želijo pozornosti – če bi jo hoteli, ne bi molili v soboto zjutraj, ko na trgu ni nikogar, komentirajo. Vseeno odgovarjajo na nekatere obtožbe in poudarjajo, da molijo predvsem za to, da bi bili boljši moški, možje in očetje, v čemer ne vidijo ničesar slabega ali usmerjenega proti ženskam. Pojasnjujejo tudi, da želijo v svojih družinah biti zgolj duhovne avtoritete, kar pomeni spodbujati jih k molitvi in zakramentalnemu življenju.

Slovensko vabilo: javna molitev je močnejša

Organizatorji s Katoliške mladine so v vabilu na jutrišnjo molitev za uspešen začetek študijskega leta, domovino in vero slovenske mladine z besedami sv. Ludvika Montfortskega zapisali, da je javna molitev »mnogo močnejša od zasebne, da pomiri Božjo jezo in prikliče Njegovo usmiljenje, in sveta mati Cerkev, ki jo vodi Sveti Duh, je vedno podpirala javno molitev v časih javne tragedije in trpljenja«. K molitvi so po zgledih iz tujine pozvali »vse, še posebej pa mlade može in fante, ki smo prvi poklicani biti voditelji in zgled pri pričevanju vere«.

FOTO: Katoliška mladina

Podpora in pomisleki z vseh strani

Medtem ko organizacijo tovrstne molitve v Sloveniji mnogi (tudi nekatoličani) pozdravljajo, se drugi obregajo ob njo. Na družbenih omrežjih in forumih se sprašujejo, zakaj so na molitev posebej vabljeni mladi možje in fantje – mar ženske in starejši moški niso dovolj dobri? Je molitev v javnosti več vredna? Kaj pa »pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli« (prim. Mt 6,6)?

Pojavljajo se tudi očitki, da bo javna molitev še bolj polarizirala javnost. Cerkev naj bo ponižna in goreča znotraj skupnosti, ne pa na javnih krajih. Poleg tega Slovenija premore več kot 2.900 cerkva, kapel in znamenj, več kot primernih prostorov za javne molitve ...

Gre za vsiljevanje pogledov in norm?

Na napoved javne molitve so se odzvali tudi pri Mladini. Dogodek komentirajo kot poseg katoliške skupnosti v javni prostor, »v katerem širi svoje ideje ter prispeva k retradicionalizaciji slovenske družbe« in širši družbi vse odločneje vsiljuje svoje poglede in norme. Sprašujejo se, »ali je Kongresni trg za to primeren prostor oziroma kje je meja med svobodo izražanja verske pripadnosti in posegom v svobodno izbiro verovanja drugih«.

Pri Mladini napovedani dogodek komentirajo kot poseg katoliške skupnosti v javni prostor.

Po mnenju so vprašali religiologa dr. Aleša Črniča, profesorja na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki v tem vidi sorodnost s podobnimi dogodki na Poljskem in Hrvaškem, »kjer je vsiljevanje konservativnih pogledov na vloge spolov veliko bolj jasno in brezkompromisno«. Opozarja, da je to, da »religijske skupnosti s tovrstnimi akcijami posegajo v javni prostor, politično delovanje, za katerega veljajo jasna pravila«.

Kdaj molitev ni več molitev?

Na problematiko političnega pristopa je sicer že pred časom pokazal Timothy P. O'Malley, vodja izobraževanja na McGrathovem inšitutu za cerkveno življenje na Univerzi Notre Dame v ZDA, ki je najprej spomnil, da je zgodovina tovrstnih javnih pobožnosti v Cerkvi že dolga. Obenem je opozoril na nevarnost: hitro se lahko zgodi, da se jih namesto kot molitvene dogodke obravnava kot politične.

Kdaj molitev preneha biti molitev? (Timothy P. O'Malley)

Čeprav je molitev rožnega venca dobra, bi morale po njegovem mnenju skupine molivcev »razmisliti o tem, kaj njihovo dejavnost razlikuje od tipičnega protesta. Kdaj molitev preneha biti molitev in začne biti bolj protest kot molitev?« je izpostavil za portal Angelus. »Narobe je, če začnete s posvečevanjem sveta in pozabite, da je prvi namen molitve čaščenje Boga,« je še poudaril.

In kaj pravijo organizatorji?

Pobudnik javne molitve Urban Šifrar je za Aleteio nedavno dejal, da posebej nagovarjajo fante, ker »smo prvi poklicani biti voditelji in zgled, še posebej v duhovnem življenju in pričevanju za Kristusa. Tako v prihodnjih ali zdajšnjih družinah kot v svojih družbah, župnijah, domovini.« Omenil je tudi pričevanjski vidik molitve, ki smo ga, tako Šifrar, s potiskanjem vere v zasebno sfero izgubili: »Ko vidiš globoko in iskreno vero pri drugih ljudeh, je to veliko znamenje za spreobrnjenje in poglobitev lastne.«

Ko vidiš globoko in iskreno vero pri drugih ljudeh, je to veliko znamenje za spreobrnjenje in poglobitev lastne. (Urban Šifrar)

Upa, da bodo molivci »za vsaj enega človeka spodbuda in klic k spreobrnjenju«. Ob vsem tem je dejal, da morebitni negativni odzivi ne bodo »nič nepričakovanega« oziroma »nič, česar ne bi napovedal že Jezus – če bomo zvesti njemu in evangeliju, bomo preganjani«. Napovedal je, da se bodo molivci po jutrišnji molitvi zbirali mesečno.

Urban Šifrar: Negativni odzivi so pričakovani. FOTO: Lojze Grčman

Zakaj je tako pomembno moliti v javnosti?

Na nekatere dvome, očitke in polemike se je v teh dneh odzval Dominik Ceglar s Katoliške mladine. »Nenavadno je, da je ta tema tako sporna. Včasih celo bolj med kristjani kot med nekristjani,« se čudi. »Javna molitev je namreč že dolgo zasidrana v življenje Cerkve. Pomislimo zgolj na procesije ob veliki noči in za telovo. Javna molitev je torej del življenja Cerkve. Že Pavel je v pismu Timoteju zapisal: 'Vsekakor hočem, naj možje povsod molijo in vzdigujejo svete roke brez jeze in razpravljanja.' (1 Tim 2,8)« Spomni, da tudi svetniki spodbujajo k javni molitvi, med njimi sv. Ludvik Montfortski in sv. Janez Vianej, in svari pred trganjem svetopisemskih vrstic iz konteksta.

Javna molitev je del življenja Cerkve. (Dominik Ceglar)

O eksplicitnem vabljenju moškega dela vernikov pravi: »Če hočemo, da slovenski narod postane predan Kristusu, moramo zlasti skrbeti za dobre duhovne voditelje, za verne fante in može, ki bodo pripravljeni oznanjati Kristusa tudi na javnem mestu.« Kristjani, tako Ceglar, ne smemo biti tiho, saj nam je Kristus zapovedal: »Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence.« (Mt 28,19) Javno molitev rožnega venca vidi kot lepo priložnost, »da oznanimo svetu Kristusa in po Mariji izprosimo vere ter uspešno študijsko leto«.

Zgodnja ura ima svoj namen

Organizatorje smo povprašali še, zakaj so za molitev izbrali tako zgodnjo uro (6.30). Dominik Ceglar za spletno Družino pojasnjuje, da odločitvi botrujejo trije razlogi: ob tej uri molivci ne bodo moteči, kot bi lahko bili npr. popoldne, ko je na trgu gneča. Po drugi strani je na trgu tedaj vendarle že nekaj ljudi, ki se lahko po želji pridružijo molitvi, tretji razlog pa je, »da lahko pridejo študentje, ki takrat še nimajo predavanj«.