Jasmin Stavros in njegova vera
Jasmin Stavros in njegova vera
Po navedbah hrvaških spletnih medijev je 68-letni pevec umrl v kliniki za pljučne bolezni, kar je potrdil tudi njegov menedžer. Poleg zapletov na pljučih se je pevec sicer spopadal s kostnim rakom. Stavrosova glasbena kariera je trajala več kot petdeset let.
Jasmin Stavros je uspel s pesmijo Đuli, ki jo je posnel z Danijelom, skladba pa je dosegla velik uspeh na Evroviziji leta 1983.
Jasmin Stavros se je kot Milo Vasić rodil leta 1954 v Splitu v družini z romunskimi koreninami. Glasbenika sta bila že njegov oče in ded, Jasmin pa je rodbinsko nadarjenost posredoval tudi svojemu sinu. Glasbeno pot je začel kot bobnar v različnih splitskih zasedbah in je bil pozneje eden najbolj iskanih bobnarjev v nekdanji Jugoslaviji. Igral je tudi klavir in kontrabas, slovel pa je predvsem kot pevec. Kot spominjajo pri STA, je uspel s pesmijo Đuli, ki jo je posnel z Danijelom, skladba pa je dosegla velik uspeh na Evroviziji leta 1983.
April 2020: »Po Božji volji sem tu, kjer sem!«
Jasmina Stavrosa so v domovini v zadnjih letih poznali kot vernega človeka, ki pa nikoli ni skrival svojega grešnega načina življenja pred globokim spreobrnjenjem. Po navedbah spletnega portala medjugorje-news.com je Jasmin pred tremi leti, aprila 2020, pričeval v cerkvi sv. Antona Padovanskega pri zagrebškem Svetem Duhu. Pripovedoval je, kako je grešno življenje pustil v preteklosti in se obrnil k veri.
Stavros je bil vedno neizmerno hvaležen soprogi Žarki, da ga je privedla nazaj k Bogu.
Z veseljem se je spominjal svoje mladosti in poroke v razmerah, ki bi jih danes označili za revščino, in ti spomini so se mu vedno zdeli izredno dragoceni. Z ženo, ki jo je večkrat imenoval »ljubezen svojega življenja«, sta bila poročena več kot 40 let, in Žarka je bila pomemben dejavnik pri njegovem spreobrnjenju. Vsa leta zakona je potrpežljivo spremljala njegovo kariero, kar je bilo na trenutke tudi zanjo velika preizkušnja. Molila je za svojega moža, ki je bil vpet v življenje glasbenih odrov in zabav, in naposled izprosila njegovo spreobrnjenje.
Jasminovo otroštvo je bilo namreč polno tako dobrih kot manj dobrih zgledov in dogodkov, ki so ga zaznamovali kot človeka. Zgled vere je imel pri starih starših, starši pa so bili prezaposleni, zato se je kot deček pogosto čutil zapostavljenega. Že pri dvanajstih letih je začel igrati v lokalu, kar pa nanj ni imelo najboljšega vpliva. Takrat se mu je to zdelo zabavno, imel je veliko denarja, privoščil si je lahko marsikaj, toda takšno življenje ga je pripeljalo »pred vrata pekla«: pogosto je moral zabavati ljudi, ki so bili pahnjeni v zlo mamil in razuzdanega življenja. Kot je pričeval, se je na neki točki »dotaknil svojega življenjskega dna, toda po Božji volji sem zdaj tu, kjer sem«. Vedno je bil neizmerno hvaležen soprogi Žarki, da ga je privedla nazaj k Bogu.
Stavros je med pričevanjem v Zagrebu mlade spomnil, da so za duhovnost in ljubezen prišli težki časi, saj vsakdanje življenje in številne težave posameznika nenehno odvračajo od vere. Samega sebe je izpostavil kot odličen primer hrepenečega srca, ki se je odprlo delovanju Svetega Duha. V zadnjih letih je dneve začenjal z branjem Božje besede in molitvijo, pogosto je obiskoval sveto mašo in si vsak dan prizadeval, da bi živel po veri. Pred vsakim koncertom si je vzel četrt ure za molitev, pred vsakim nastopom se je pokrižal in verjel v nenehno Božjo navzočnost.
Hrvaški pevec je iz lastnih izkušenj vedel, da v življenju največ štejejo urejeni medsebojni odnosi in ljubezen do Boga.
Jasmin Stavros je mladim ob vsaki priložnosti polagal na srce, naj materialnega ne postavljajo pred ljubezen in naj ne sledijo smernicam pehanja za stvarmi, kot so stanovanje, avto in denar. Iz lastnih izkušenj je vedel, da v življenju največ štejejo urejeni medsebojni odnosi in ljubezen do Boga.
S svojim Stvarnikom se je srečal 3. maja 2023. Naj počiva v miru.