Katarina Bartolj se je po Škofijski klasični gimnaziji vpisala na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje, kjer je magistrirala na oddelku za restavriranje in konserviranje. Do zdaj je restavrirala že kar nekaj jasličnih kipov p. Wolfganga Koglerja. Poleg ohranjanja snovne kulturne dediščine jo zelo zanima tudi lastno likovno ustvarjanje. Poleg kiparstva iz papirja izdeluje tudi izrezanke, imela je že tudi nekaj samostojnih razstav, zadnjo v Tinjah na Koroškem (julija 2023).

Kako se je pri vas obudilo zanimanje za jaslice?

Zanimanje za jaslice, njihovo izdelavo in oblikovanje sem prinesla iz družine. Pri nas se je božič zares začel, ko smo doma okrasili stanovanje in postavili jaslice. Te so bile vsako leto nekaj novega in posebnega, priložnost za umetniško ustvarjanje, raziskovanje novih likovnih tehnik in materialov. Čeprav smo z okraševanjem vedno počakali na četrti adventni teden, pa se je intenzivna priprava in ustvarjanje figuric, jaslične scene in okraskov začelo že vsaj nekaj mesecev prej. Spomnim se, da smo tudi poleti ob izletih v gozd vedno gledali, če je kje kakšna lepa korenina, ki bi jo lahko uporabili za jaslice.

Pri nas se je božič zares začel, ko smo doma okrasili stanovanje in postavili jaslice.

Kaj vas je spodbudilo, da ste tudi sami začeli ustvarjati svoje figure?

Študij na likovni akademiji mi je omogočil, da sem se bolj podrobno spoznala z različnimi likovnimi tehnikami, tudi različnimi kiparskimi, in to me je spodbudilo k ustvarjanju lastnih jasličnih figur. V velik navdih mi je bil kiparski slog p. Wolfganga Koglerja. Njegov slog je zelo ekspresiven, veliko pove z obrazno mimiko in telesno kompozicijo figur, z barvo. Začela sem s študijem njegovega sloga, trenutno pa ta slog razvijam naprej v svojega.

Kakšno tehniko in materiale trenutno uporabljate in zakaj?

Jaslične figure trenutno izdelujem iz das mase, kot osnova pa mi služi žičnata armatura. Za kiparjenje in modeliranje das masa ni najbolj enostavna in se je je treba privaditi, njena prednost pred glinenim medijem pa je, da se suši na zraku, je ni treba žgati.

Zakaj ste se odločili za jasličarstvo? Zakaj se vam zdi pomembno?

Jasličarstvo je izredno bogata narodna tradicija, ki je zdaj vpisana tudi na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Mislim, da jo je vredno raziskovati, ohranjati in iskati nove poti ustvarjanja. Ponuja bogato bazo idej, navdiha in slogov, predvsem pa veliko priložnosti za nadaljnji umetniški razvoj. Vedno je izziv, kako lahko v nekaj tako tradicionalnega, kot so jaslice, vpletemo nekaj, kar zadosti tudi sodobnemu likovnemu izrazu. Poti je veliko. Menim, da sem šele na začetku in da jasličarstvo na tem področju ponuja še veliko možnosti.

Jasličarstvo ponuja bogato bazo idej, navdiha in slogov, predvsem pa veliko priložnosti za nadaljnji umetniški razvoj.

Nam lahko nakažete kakšno smernico za razvoj jasličarstva?

Jaslice imajo veliko pripovedno moč in so lahko zelo ilustrativne. Na preprost način lahko prikažejo dogodek ali prizor in ga približajo tudi ljudem, ki si ga drugače zamišljajo bolj abstraktno. Pod pojmom jaslice razumemo figurice, ki prikazujejo prizor Kristusovega rojstva. Na enak način pa bi lahko prikazali tudi druge dogodke iz Kristusovega življenja. Zanimivi ideji, ki bi ju bilo vredno podrobneje raziskati in razviti, so adventne in postne jaslice. Morda bi bil zanimiv tudi cikel figur, ki prikazujejo Jezusove čudeže ali prilike. Kombinacije različnih tehnik in surovin ter manj raziskana tematika je morda prava smer za nadaljnji razvoj jaslične umetnosti.

Članek je bil objavljen v reviji Jaslice (2023).