Janez Janša je ocenil, da je trenutno stanje v Ukrajini primerljivo z letom 1939, ko je bila napadena Poljska. »Če bi bil Hitler ob napadu na Poljsko zaustavljen, se Evropa ne bi soočila s šestletno drugo svetovno vojno,« je poudaril predsednik vlade in ob množičnem trpljenju v Ukrajini izpostavil, da Slovenci vemo, kakor se danes tam počutijo, saj smo bili pred tremi desetletji v podobnem položaju ob napadu JLA, ki se je tedaj obnašala podobno, kot se danes ruska vojska.

Pomagati beguncem in Ukrajincem dajati upanje

Narediti moramo torej vse, da se bo Ukrajina (u)branila: pomagati beguncem in Ukrajincem dajati upanje, prav zato so odprli pobudo, da bi Ukrajina čim prej postala članica EU. »Tu zdaj ne gre za postopke, temveč za upanje, ki ga s tem dajemo ljudem. Ukrajincem je treba dati občutek, da sodijo v našo družino, in moč, da se branijo, jim povedati, da bomo – ker so del naše družine – storili vse, da jim pomagamo, da se ubranijo, saj se borijo tudi za Evropo,« je bil jasen Janša.

Storiti vse za okrepitev zračne obrambe Ukrajine

Nato je zavezništvo, odgovorno za obrambo svojih članic, je poudaril slovenski premier in dodal, da se trenutno to dogaja, saj Nato vse od hladne vojne ni bil tako enoten kot sedaj. A to ni dovolj, svari Janez Janša: »Primerno je, da Nato ni neposredno vključen v konflikt s kopenskimi silami, a je treba trenutno storiti vse za okrepitev zračne obrambe Ukrajine, ki prosi za uvedbo 'no-fly' cone.« Nekateri se tak ukrep bojijo uvesti, je primaknil prvi mož slovenske vlade.

Opolnomočenje ukrajinskih zračnih sil

»Sam se že pred začetkom konfliktov predlagal 'no-fly' cono: če bi se to zgodilo, bi Rusija sprejela vse tveganje za vojno z Natom,« je pojasnil Janša. A je položaj v teoriji drugačen od prakse. V Natu bi morali narediti vse za opolnomočenje ukrajinskih zračnih sil. »Nato ima sredstva, da to stori. To bo sicer trajalo dlje, obstaja pa tudi možnost za omejeno 'no-fly' cono, ki bi služila izključno humanitarnim namenom,« je poudaril premier.

Enaka razprava kot v 30. letih prejšnjega stoletja

»Če bo ukrajinska država s 40 milijoni prebivalcev zavzeta, mi pa ne bomo storili dovolj, da bi pomagali, kaj bodo tisti, ki nasprotujejo pomoči Ukrajini, rekli, ko bo Putin šel dlje v Moldavijo, Gruzijo, Baltske države? Ob takšnem napredovanju bodo rekli, da gre samo za manjše države z dvomilijonskim prebivalstvom, a zakaj bi tvegali vojno z Rusijo, ki ima jedrsko moč? Takšna je bila tudi razprava v 30. letih prejšnjega stoletja, vemo pa, kakšne so bile posledice,« je opozoril Janez Janša.

Enotnost znotraj EU in Nata, ko je zadnja tri desetletja ni bilo

Po njegovem je zdaj čas za ukrepanje, pri čemer ga veseli enotnost znotraj EU in Nata, ko je zadnja tri desetletja ni bilo videti, kar »daje upanje ne le meni, temveč tudi drugim članicam Nata, zlasti tistim, ki so na meji z vojnim območjem, pa tudi Ukrajincem,« je pogovor za SkyNews zaključil predsednik vlade Janez Janša, ki je pred tem v nagovoru ukrajinskemu narodu poudaril, da so Ukrajinci na pravi strani zgodovine in se borijo za pravično stvar.