Voditelji naj bi glede na osnutek izjave Ukrajincem zatrdili, da jih ne bodo pustili samih ter da jim bodo še naprej zagotavljali politično, finančno, materialno in humanitarno pomoč.

Okrepitev in poglobitev partnerstva

Voditelji naj bi potrdili, kar piše v pridružitvenem sporazumu Ukrajine in EU, ki je začel veljati septembra 2017. V njem je med drugim, kot poroča STA, zapisano: »EU priznava evropska pričakovanja Ukrajine in pozdravlja njeno evropsko izbiro.« Članice bodo brez odlašanja »še okrepile vezi in poglobile partnerstvo«, piše v osnutku izjave.

Hitre poti ni

Nekateri voditelji pa so ob prihodu na vrh opozorili, da hitre poti v EU za Ukrajino ni. »Ni hitrega postopka,« je bil jasen nizozemski premier Mark Rutte. Po njegovih besedah se je treba osredotočiti na to, kako lahko Unija Ukrajini pomaga takoj, članstvo države v povezavi pa da je nekaj dolgoročnega, če sploh.

Janša za izključitev ruskih energentov iz EU

Slovenski premier Janez Janša je ob včerajšnjem prihodu v Francijo dejal, da je EU pred pomembnima odločitvama. Prva je po njegovih besedah čimprejšnja izključitev ruskih energentov iz EU. Slovenija zagovarja zavezo, da do tega pride čim prej. »Govoriti o tem, da se bo to zgodilo čez deset let, je bolj žalitev za tiste, ki umirajo v vojni.«

Ukrajina naj ima zagotovljeno članstvo v EU

Janša je prav tako izpostavil, da mora imeti Ukrajina zagotovljeno članstvo v Evropski uniji. »Naš predlog je, da se vrh Evropske unije zaveže, da ima Ukrajina zagotovljeno članstvo v Uniji na enak način, kot smo se to zavezali leta 2003 v Solunu za države Zahodnega Balkana. In drugič, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da se to zgodi čimprej zgodi.«

»Ne bomo lačni«

Glede rasti rast cen hrane je predsednik vlade dejal, da je to le delno posledica vojne, delno pa posledica rasti cen energentov, ki se je dogajala že pred rusko agresijo nad Ukrajino. »Vendar pa je treba vedeti, da je skupna evropska kmetijska politika po zadnjih podatkih zagotovila več kot 80 % evropsko samozadostnost, kar pomeni, da mogoče lahko česa zmanjka, a lačni ne bomo.«

Nadaljeval je, da se je tudi Slovenija v zadnjem času zelo potrudila v tej smeri, tudi v blagovnih rezervah imamo zaloge za te turbulentne čase. »Je pa to dogajanje seveda opozorilo, da ne bo vedno sijalo sonce, da je treba kmetijstvu nameniti ustrezno pozornost in da je treba računati tudi na čase, ko ne bo mogoče uvažati in ko je tisto, kar doma pridelaš tudi tisto, kar je na razpolago.«

O škodi, ki jo povzročajo Sloveniji sankcije proti Rusiji

Glede tega, kakšna je dejanska škoda, ki jo ob tem trpi Slovenija, je premier dejal, da Rusija ni strateški gospodarski partner Slovenije. »Mislim, da je vsaj dvajset manjših držav, s katerimi imamo večjo blagovno menjavo, je pa izguba vsakega trga nekaj, kar je nepotrebno in upamo, da bo ruski narod, ki je skozi svojo zgodovino veliko prispeval k evropski civilizaciji zmogel toliko moči, da bo na svoje čelo izvolil voditelje, ki ne bodo ogrožali drugih.«