Vest o skorajšnji beatifikaciji je takrat neizmerno razveselila tudi prebivalce rojstnega kraja Albina Lucianija, Canale d'Agordo. Kot je poročal Radio Vatikan, je tamkajšnji škof Renato Marangoni navdušen, da bo za blaženega razglašen človek, ki je tako zelo ljubil ljudi in se znal približati potrebam preprostih ljudi Benečije, kjer se je rodil. Po besedah škofa Marangonija je teološko razmišljanje Janeza Pavla I. izhajalo iz njegovega pastoralnega dela z zadnjimi in ubogimi.

Teološko razmišljanje Janeza Pavla I. je izhajalo iz njegovega pastoralnega dela z zadnjimi in ubogimi.

Janez Pavel I. se je kot Albino Luciani rodil 17. oktobra 1912 v kraju Forno di Canale, danes Canale d'Agordo, ki leži v Benečiji na severovzhodu Italije. Veselje in hvaležnost za svojega rojaka živi celotna škofija Belluno. Škof Renato Marangoni je v pogovoru za spletni portal Vatican News povedal, kako bodoči blaženi »s svojo svetostjo izraža tisti pojem sinodalnosti, za katerega papež Frančišek danes želi, da ga doživimo«. Po škofovih besedah je Janez Pavel I. to sinodalnost »izražal s svojim preprostim in neposrednim življenjem ter s trdnim zavedanjem vere. Njegova svetost je bila vidna od vsega začetka.«

Beatifikacijski postopek je trajal 43 let

Postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Janeza Pavla I. je trajal kar 43 let. Ta dolga pot pa je bila priložnost, da so »lik papeža Lucianija lahko zelo dobro poglobili in raziskali«, kot je pojasnil škof. Kar so odkrili, je presenetljivo, saj se je izrisal »lik človeka, ki je veliko delal na sebi in svoji osebnosti ter zelo ljubil ljudi. Nikoli ni ničesar skrival, uporabljal je neposredno, pristno in globoko komunikacijo. Naši ljudje in naše skupnosti čutijo, da je zgodba Albina Lucianija rdeča nit, ki jih povezuje.«

Pontifikat Janeza Pavla I. je trajal le 33 dni.

Pontifikat Janeza Pavla I. je trajal le 33 dni. Za papeža je bil izvoljen 26. avgusta 1978, umrl pa je 28. septembra 1978 v vatikanski apostolski palači. »Janez Pavel I. je s svojimi 33 dnevi pontifikata dal vedeti, kako se moramo zavedati, da se Cerkev spreminja. Kratkost njegove papeške službe je pripravila teren za izjemno osebnost Janeza Pavla II. To je bila priprava kot blisk svetlobe,« je prepričan škof Marangoni.

Obdobja pred pontifikatom zaradi zgodovinskega konteksta niso bila lahka

Odkriti je treba tudi življenje papeža Janeza Pavla I. v obdobjih pred pontifikatom, ki po škofovih besedah niso bila lahka zaradi zgodovinskega konteksta. Najprej je bil škof v Vittoriu Venetu in nato beneški patriarh. »Lepo je znova odkriti, da je bil pastir, pozoren na potrebe ljudi. Papež Luciani je skozi čas ohranil premočrtnost, ki mu je omogočala, da je ohranjal bližino in pozornost v vseh najmanjših življenjskih položajih. Posebej najpreprostejši ljudje so zaznali navzočnost pastirja, ki je vstopil v njihovo življenje.«

Janez Pavel I. je bil pastir, pozoren na potrebe ljudi.

Janez Pavel I. pa je bil tudi teolog. Škof je izpostavil dva vidika njegove teološke misli: »Predvsem je bil človek, ki je živel v času drugega vatikanskega cerkvenega zbora, zato je njegova misel prečkala prehod, kjer se je spremenil določen način poglobitve nauka. Pot je nadaljeval s pogledom, uprtim v oči tistih, ki jim je namenjen nauk Cerkve. Drugi vidik se nanaša na dejstvo, da ni šlo le za teološko misel, ampak za teološko prakso, za služenje, ki ga je živel v vsakdanjem življenju. V bistvu gre za teologijo, ki izhaja iz njegove pastoralne izkušnje. Bil je predhodnik teološke metode, ki je danes morda bolj razširjena.«